"Do zdaj nismo s strani vlade prejeli nobenega odziva na naše pobude, da bi se začeli pogajati o zakonu," je v torek dejal vodja koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja Janez Posedi.
Predstavniki reprezentativnih sindikatov javnega sektorja so 12. decembra v državni zbor vložili skoraj 13.300 podpisov za začetek postopkov za razpis referenduma, ker zakon po njihovem mnenju brez dogovora s socialnimi partnerji povsem na novo ureja plačno politiko. Zakon namreč določa, kako bi zagotovili predvideno zmanjšanje mase plač za zaposlene v javnem sektorju.
Zbiranje podpisov se začne danes, zadnji dan za zbiranje pa je 22. januar 2013.
Koordinacija bo dopoldne spregovorila tudi o zahtevah na stavki, ki je napovedana za 23. januar. Po Posedijevih besedah se nanašajo na zaščito delovnih mest in na pozive k pogajanjem o masi za plače v javnem sektorju.
Žerjav: Če bo referendum, ne bomo izčrpali vseh sredstev
Slovenija bo imela v letu 2013 na voljo 1,1 milijarde evrov evropskih sredstev, a pobuda za referendum o proračunu njihovo črpanje resno ogroža. "Če bo do referenduma prišlo, lahko zelo jasno povem, da Slovenja ne bo počrpala vseh sredstev, ki jih ima na voljo," je danes vnovič opozoril gospodarski minister Radovan Žerjav.
Če bo do referenduma o zakonu o izvrševanju proračuna prišlo, bo lahko financiranje vse državne porabe v letu 2013 potekalo le po dvanajstinah. V primeru evropskih sredstev to pomeni kvečjemu toliko denarja kot letos, ko ima Slovenija iz evropskega proračuna na voljo med 500 in 600 milijonov evrov. "Ne smemo si dovoliti niti enega dneva, ko ne bi črpali," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani poudaril Žerjav, saj se velik delež sredstev porabi za gradbeništvo, kar je dodaten vzrok, da je črpanje evropskih sredstev absolutno prva prioriteta ne le ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, temveč celotne vlade. Do konca 2015 se nam obeta za skupaj 4,1 milijarde evrov
Ukom: Ogroženo zagotavljanje varstva ustavnih pravic
Da ima sindikalna zahteva za referendum o izvrševanju proračuna za leto 2013 negativne posledice za splošno likvidnost meni tudi UKOM. Neuveljavitev ZIPRS bo imela po njihovi oceni občutne finančne posledice za posameznika, ogroža pa tudi načrtovane razvojne ukrepe države.
''Nerazumna odločitev nekaterih sindikatov pomeni neposreden dvig stroškov in zamrznitev oziroma okrnitev večine pozitivnih ukrepov, ki jih je Vlada RS sprejela v letu 2012. Ukrep začasnega financiranja proračuna pomeni izvajanje proračuna 2012 po dvanajstinah brez možnosti uveljavljanja razvojnih vzpodbud,'' so zapisali. Neuveljavitev Zakona o izvrševanju proračunov RS prinaša oteženo delovanje institucij s področja pravosodja in javne uprave, dodajajo. ''Medletna nihanja proračuna, za katera ni nujno, da so skladna z nihanji v preteklih proračunskih obdobjih, lahko povzročijo zamude pri plačilih za že sprejete obveznosti. Nespoštovanje plačilnih rokov v trenutni gospodarski situaciji pa ima izrazito negativne posledice za splošno likvidnost.''Urad še opozarja, da je proračun za leto 2013 bistveno bolj investicijsko naravnan od lanskega, začasno financiranje pa bo zato zamaknilo možnost začetka investicij in posledično tudi onemogočilo izvedbo investicij v obsegu, ki ga proračun za leto 2013 predvideva. ''Tako ne bo mogoče začeti investicijskih projektov v skupni višini 2.126.600 EUR'' med katerimi so tudi adaptacije objektov kot so upravni centri in sodišča. ''Navedeno lahko negativno vpliva na nemoteno delovanje državne uprave in širše.''
Poudarjajo da bi z neuveljavitvijo proračuna zaradi oteženega delovanja pravosodnih organov, lahko bilo ogroženo zagotavljanje varstva ustavnih in zakonskih pravic. ''S predlaganim referendumom je nedvomno ogroženo tudi uresničevanje temeljnega ustavnega načela socialne države iz 2. člena Ustave RS. Socialna država je nujni korektiv ekonomski in socialni nepravičnosti v vsaki sodobni ustavni demokraciji. Blokiranje izvrševanja te temeljne funkcije države, namreč razvojnega delovanja države (investicije), bo nedvomno povzročilo škodo ohranjanju in krepitvi socialne varnosti. V tem primeru torej ne gre za vprašanje modalitet socialne države, - o čemer so seveda lahko različna mnenja - ampak gre za vprašanje sistemske blokade uresničevanja tega načela.''
