Dodatek za čas stalne pripravljenosti v višini 20 odstotkov vrednosti delovne ure je namenjen plačevanju javnih uslužbencev za čas, ko so ti doma in so pripravljeni, da v primeru, če bi bilo potrebno, odidejo v službo in pričnejo z delom. V Slovenski vojski pa se pripadnike tudi, ko so v službi in opravljajo vojaško službo na svojem delovnem mestu, od uvedbe novega plačnega sistema v avgustu 2008 plačuje kot za čas pripravljenosti, trdijo v sindikatu. Ob tem dodajajo, da je za čas, ko so pripadniki vojske v službi in opravljajo vojaško službo, skladno s predpisi možno le plačilo nadur in to s tožbo za člane sindikata tudi zahtevajo.
Zahtevajo izplačilo nadur za štiri leta in pol nazaj za vse ure, ki so jih pripadniki Slovenske vojske, ki so člani sindikata, že opravili, plačani pa so bili, kot da bi bili doma, pripravljeni za prihod v službo. Tožba je po navedbah sindikata težka okoli 30 milijonov evrov.
V sindikatu še dodajajo, da so se za tožbo odločili, ker se omenjen problem ni uredil oziroma se po njihovih besedah kljub pozivom različnim institucijam, od ministrstva za obrambo do inšpektoratov, sploh ni poskušal urediti. Dodajajo, da petletni zastaralni rok po zakonu o delovnih razmerjih poteče čez dobrega pol leta. So se pa v sindikatu zaradi gospodarske krize pripravljeni pogoditi za izplačilo poštenega plačila za že opravljeno delo.
Sindikat vojakov Slovenije je sicer nedavno uspel na prvi stopnji tudi s tožbo za polno izplačilo letošnjega regresa, ki ga je država najprej prestavila, nato pa še znižala.
