Predsednik sindikata zdravnikov Fides Konrad Kuštrin po včerajšnjem sestanku z notranjim ministrom Gregorjem Virantom ugotavlja, da imajo precej podobne poglede glede povečevanja fleksibilnosti sedanjega plačnega sistema. Virant je sicer že večkrat poudaril, da nasprotuje izstopu zdravnikov iz plačnega sistema, Kuštrin pa poudarja, da je pri tem ključen cilj. »Minister podpira variabilni del plače, prav tako uvedbo standardov in normativov dela,« je poudaril. V Fidesu ob tem ocenjujejo, da variabilni del plače ne bi smel biti manjši od petine.
Zahtevo za izstop medtem napoveduje tudi Sindikat policistov Slovenije (SPS), z enotnim sistemom pa so vse bolj nezadovoljni tudi preostali sindikati. Zagovorniki odprave enotnega plačnega sistema v javnem sektorju, med katerimi je tudi precejšen del stroke, opozarjajo, da ta ne omogoča fleksibilnosti pri plačah in ne upošteva velikih razlik med posameznimi dejavnostmi in poklici. Njihove ideje o prenovitvi sistema se, kot smo že poročali, nagibajo zlasti v smer razdelitve na dejavnosti in postavitev pravil znotraj njih.
Fiksni del plače v Avstriji znaša le 40 odstotkov
Vlada ukinitvi enotnega plačnega sistema nasprotuje, kar je zapisala tudi v predlog nove koalicijske pogodbe. Glavni zagovornik in tvorec plačne reforme Gregor Virant ocenjuje, da bi opustitev enotnega plačnega sistema v javnem sektorju pomenila vrnitev v kaos, kot je veljal pred reformo (2002–2008). »Število dodatkov je bilo ogromno in neobvladljivo, kar je povzročilo plačna nesorazmerja in onemogočalo obvladovanje plačne mase v javnem sektorju. Prav zaradi enotnega plačnega sistema je v času gospodarske krize bistveno lažje obvladovati plačno maso v javnem sektorju,« zagotavlja Virant.
Ker bi izstop katere koli dejavnosti ali poklica pomenil pogreb enotnega sistema, je jasno, da se bo Virant temu upiral z vsemi sredstvi. »Zaposleni v javnem sektorju delajo v javnem interesu in so plačani iz javnih sredstev, zato za nobeno skupino ali poklic ni argumentov, da bi bila izvzeta iz enotnega plačnega sistema,« pravi Virant, ki pa obenem priznava, da je treba plačni sistem fleksibilizirati in zagotoviti večje in preprostejše možnosti nagrajevanja na podlagi delovne uspešnosti.
Sedanji sistem naj bi to sicer omogočal, a po Virantovem mnenju je problem v tem, da se kar 99 odstotkov sredstev mase plač porabi za fiksne plače. Bojan Bugarič iz ljubljanske pravne fakultete mu odgovarja, da je problem zlahka rešljiv, in sicer tako, da bi fiksni del plače bistveno zmanjšali. Pri tem predlaga zgledovanje po vzoru avstrijske plačne reforme iz leta 2002, po kateri znaša osnovni del plače le 40 odstotkov najvišjega možnega izplačila, višja plača pa je odvisna od količine in uspešnosti dela.
Kako si je reformo zamislila Krebsova
V smeri večje fleksibilizacije javnega sektorja je pred leti razmišljala tudi nekdanja ministrica za javno upravo v Pahorjevi vladi Irma Pavlinič Krebs. Po njenem tedanjem predlogu bi enotni plačni sistem veljal le še za državno upravo, javne agencije in sklade, uprave lokalnih skupnosti ter druge državne organe, medtem ko naj bi bila preostala področja urejena avtonomno. »Če pogledamo tuje ureditve, ugotovimo, da imajo običajno centralizirane plačne sisteme za državno upravo, medtem ko pri izvajalcih javnih služb sicer regulirajo stroške dela, vendar pa ne tako zelo kot pri nas,« je marca 2011 za Dnevnik pojasnjevala nekdanja ministrica. Po njenem predlogu bi bila razmerja z državo določena prek panožnih kolektivnih pogodb, medtem ko bi na centralni ravni ostali nekateri bistveni elementi, na primer skupni stroški dela in usklajevanja z inflacijo.
Kot nam je povedala pred dnevi, naj bi bila pri reformi ključnega pomena tedaj predlagana novela zakona o zavodih, ki je predvidela dva tipa javnih zavodov – tiste, ki se financirajo neposredno iz proračuna, na primer državna uprava, občine, tudi šolstvo, ter avtonomne javne zavode (denimo v zdravstvu, sociali, kulturi...), ki bi bili pod pristojnostjo resornega ministrstva. Predlagani zakon je določal pravila za ustanovitev takšnih zavodov, izvajanje, financiranje (tudi prenos premoženja), nadzor ter koncesije. »Načrti so propadli, saj so mi poslanci tedanje Janševe opozicije in sindikati očitali poskus privatizacije javnega sektorja,« je dejala Krebsova.
