Kritike iz Bruslja, ki letijo na pripravo dokumentov, s katerimi bo Slovenija kandidirala za evropska razvojna sredstva, so v gospodarske in znanstveno-raziskovalne kroge vnesle nemir. Prihaja že tudi do prelaganja odgovornosti za zamudo pri pripravi ključnih dokumentov z enih pleč na druga. V »igri« sta namreč najmanj dve milijardi evrov, ki se odmikata v prihodnost.
Minuli teden smo v Dnevniku predstavili novembrsko pismo generalnega direktorata za regionalno politiko evropske komisije, ki je ostro seciral neprimernost »strategije pametne specializacije«. Pismo je postalo javno šele pred nekaj dnevi, res pa je, da je zaradi njega vlada že decembra sprožila zakonodajne postopke, s katerimi bi se služba za črpanje evropskih sredstev z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo preselila pod okrilje vlade. Po naših podatkih pa je na ministrstvo prejšnji teden prispelo še eno – zdaj že tretje – pismo iz Bruslja, ki ga je poslal evropski komisar za regionalno politiko Johannes Hahn. Tokrat se komisija ne spušča v vsebino dokumentov, temveč opozarja, da »mora imeti Slovenija močan organ upravljanja« (za črpanje evropskih sredstev, op. p.). O tem smo že minuli četrtek naslovili vprašanja tudi na kabinet predsednice vlade, a odgovorov še nismo dobili.
Pred evropskimi volitvami se mudi
Naši sogovorniki nas opozarjajo, da bo dokumente treba pripraviti in z Brusljem uskladiti do konca februarja, saj spomladi nastopi obdobje evropskih volitev, ko naj bi se zaradi menjav v političnih vrhovih bruseljski birokratski stroj začasno upočasnil. EU okvirno zahteva pripravo najmanj treh dokumentov: »strategijo pametne specializacije«, ki predvideva sistematično povezovanje znanstvenega raziskovanja in podjetniških iniciativ, ter »partnerski sporazum« in »operativni program«, ki sta širša okvirja za prihodnji razvoj Slovenije v skladu z razvojnimi programi EU.
Čas za pripravo dokumentov, ki bodo podlaga za črpanje sredstev v obdobju 2014–2020, je bil sicer že od sredine leta 2012, ko je evropska komisija objavila prva navodila za njihovo pripravo. »Prvi poziv smo ministru Radovanu Žerjavu poslali že decembra 2012, opozorilo vladi, da zamuja in da so izhodišča za pripravo dokumentov neustrezna, pa aprila 2013,« pravi izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Alenka Avberšek. GZS je mesec dni kasneje s tedanjim gospodarskim ministrom Stankom Stepišnikom podpisala dogovor, da bo zbornica organizirala posvetovanja z različnimi skupinami gospodarstvenikov, raziskovalcev, tehnologov in uradnikov o tem, kakšna mora biti strategija pametne specializacije. Kot je mogoče razumeti pripovedi različnih udeležencev, pa Stepišnik tega dogovora ni uskladil s svojimi uradniki, zato je med ministrstvom in GZS prihajalo tudi do nesporazumov in sporov. »Mi smo se zavzemali za pristop od spodaj navzgor – od pogovorov s posameznimi udeleženci do širše strategije. Oni pa so bolj zagovarjali metodo od zgoraj navzdol,« je o tem, kako je nastajala strategija, povedala Avberškova. Po njenem mnenju sta metodi komplementarni, a kaže, da z ministrstvom po izvedbi devetih posvetovanj (junija in julija lani) niso več našli skupnega jezika. Avberškova trdi še, da so besedilo strategije, ki so ga po tem poslali MGRT, na ministrstvu kasneje zelo spremenili, in zato na GZS ne prevzemajo odgovornosti za napake, ki jih kritizira Bruselj. Iz Bruslja največ očitkov leti na pomanjkanje vizije, kaj želi Slovenija v prihodnjih sedmih letih doseči in kako. Avberškova pravi, da ministrstvo do konkretnih predlogov sploh ni prišlo, saj se je proces sredi poletja ustavil.
Seznam želja
»Ključne ukrepe, ki jih zahteva tudi evropska komisija, je MGRT pripravil v obliki predloga, ki je bil predstavljen na sestanku 16. januarja 2014 z drugimi ministrstvi, GZS, Obrtno zbornico Slovenije, Slovenskim klubom podjetnikov in nevladnimi organizacijami,« pa so nam pojasnili na ministrstvu. »Vendar predlog še ni dokončno usklajen z vsemi deležniki.« Na ministrstvu se tudi strinjajo, da je treba v pripravo dokumentov vključiti čim več zainteresiranih posameznikov in organizacij (od spodaj navzgor), zato so poleti tudi sodelovali z GZS. Iz podatkov o pripravi strategije, ki so nam jih poslali, je razvidno, da so v poletno in jesensko posvetovanje udeležence zadnjega, januarskega sestanka že vključevali. Eden naših sogovornikov, inženir mehatronike Janez Škrlec, ki deluje v okviru Obrtne zbornice Slovenije, pa nas je opozoril ravno na to: da je strategija nastajala kot »seznam želja« različnih interesentov. »Zahteve Bruslja pa so zelo natančne in treba bi jih bilo upoštevati,« pravi Škrlec.
»Moji sogovorniki v Bruslju me opozarjajo, da je generalna ocena Slovenije pri pripravi dokumentov slaba,« pravi profesor z ljubljanske ekonomske fakultete Marko Jaklič. »Uradniki na komisiji se sprašujejo, kaj se pri nas dogaja, da je kakovost dokumentov tako zelo slaba. Prišli smo na 'radar cvekarjev' in slišal sem že pikre pripombe, da so celo države, ki so kasneje vstopile v EU, na tem področju precej boljše.« Slovenija je ob začetku prejšnjega finančnega obdobja 2007–2014 sicer veljala za dobro pripravljeno na črpanje sredstev. Res pa je, da vseh možnosti za črpanje potem ni izkoristila. »To je nacionalna katastrofa,« pravi Jaklič. »Leta 2014 ne bo zaznamovala samo bančna luknja, ampak tudi izgubljene priložnosti.« Dokler dokumenti ne bodo pripravljeni in v Bruslju potrjeni, denarja za razvoj ne bo. »Ni problem samo, kaj vse imamo, kar ni dobro, ampak, česa vsega ne bomo imeli, ker ne bo razvojnega denarja,« opozarja Jaklič. »Časa za črpanje je do leta 2020 in do takrat je treba v Sloveniji narediti red!«
