Kot sta v skupnem odzivu na vložitev zahtev za referenduma o zakonih o Slovenskem državnem holdingu in o ukrepih za krepitev stabilnosti bank danes zapisala predsednik SD Igor Lukšič in vodja poslanske skupine SD Janko Veber, je SD edina stranka, ki je od samega začetka opozarjala, da sta zakona slaba rešitev.
"Ponujali smo svoje, boljše predloge, vendar nam vlada ni prisluhnila. Ko je bil izglasovan veto na zakona v državnem svetu, smo vladi predlagali, da zakonov vnovič ne potrdi in da pripravi njune izboljšave. Socialni demokrati smo torej predlagali vrsto rešitev za kvalitetno in učinkovito sanacijo bank in kvalitetno upravljanje državnega premoženja. Na koncu vlada nosi absolutno odgovornost za ta dva referenduma, ker ni reagirala v skladu s priporočili in predlogi, ki smo jih podali Socialni demokrati," sta zapisala v skupni izjavi.
Pahor: Vnovično obdobje politične negotovosti
Strankin predsedniški kandidat Borut Pahor je sporočil, da vložitev zahteve za referendum, ki je ne podpira, začenja vnovično obdobje politične negotovosti in morda posledično politične krize, ki se ji je mogoče izogniti izključno z dogovorom parlamentarnih strank, za katerega se zavzema.
"Bolj kot se zdi nemogoče, da je tak sporazum, tudi zavoljo vložitve referendumov, sploh realen, bolj bo jasno, da je nujen za rešitev krize in si je potrebno zanj aktivno prizadevati," je prepričan.
Pravi, da ni podprl ne sedanje vlade ne obeh zakonov, da pa si je prizadeval, da ne bi znova prišli v položaj, ko bi bili referendumi zgolj politični obračun med zagovorniki in nasprotniki vlade. "Slovenija je eno takšno izkušnjo že doživela in zanjo dobesedno plačuje visoko ceno, ponovitev te izkušnje pa bi se lahko končala z izgubo razvojnih priložnosti Slovenije za celo generacijo," meni Pahor.
Finančno ministrstvo: Sloveniji bo padla verodostojnost
Ministrstvo za finance je razočarano nad vložitvijo zahteve za referenduma o državnem holdingu in sanaciji bank. Meni, da bo državi padla verodostojnost, da lahko sprejema ukrepe, in da bo ogrožena možnost zadolževanja, v končni fazi bo morda država prisiljena zaprositi za pomoč. Zavzema se za presojo ustavnosti referendumov.
"Zaradi te poteze bo Sloveniji padla verodostojnost, da lahko uspešno sprejema kakršne koli ukrepe za reševanje zaostrene finančne in gospodarske krize ter da ima instrumente za reševanje težav v bančnem sektorju. Poleg tega bo ogrožena naša možnost zadolževanja, zaradi težav z bankami pa nam grozi dodatno poslabšanje gospodarskih razmer," so na ministrstvu zapisali v odzivu.
Kreditni krč bo tako še naprej omejeval možnosti podjetij za razvoj in zagon novega gospodarskega cikla, pravijo in dodajajo, da se lahko v končni fazi znajdemo tudi pred dejstvom, ko bomo prisiljeni zaprositi za mednarodno pomoč, kjer bodo kot pogoj gotovo postavljeni ostrejši pogoji glede reform, zniževanja izdatkov javnega sektorja in dviga davkov.
SDS: PS in SD so se razgalili kot orodje stricev iz ozadja
Z zahtevo za razpis referendumov glede sanacije bank in državnega holdinga so se v Pozitivni Sloveniji in SD dokončno razgalili kot orodje stricev iz ozadja, ki so slovensko suverenost ogrožali pred 21 leti in jo ogrožajo tudi danes, so v odzivu zapisali v SDS.
Predsednik PS Zoran Janković je po njihovih ocenah nekredibilen, saj da je večkrat izjavil, da nikoli ne bodo zahtevali referenduma. Hkrati so v SDS napovedali, da bo ta "destruktivna poteza Jankovića in Lukšiča še dodaten motiv, da se temeljito razišče krivda za rop slovenskih bank".
Strankin kandidat na predsedniških volitvah Milan Zver je na spletnem družbenem omrežju Twitter v odzivu na zahtevo za razpis referendumov zapisal, da ni verjel, "da na drugi strani obstaja tako velika želja po blokadi Slovenije".
SLS: Pozitivna Slovenija je destruktivna
Stranka Pozitivna Slovenija (PS) je z vložitvijo zahteve za referenduma o sanaciji bank in državnem holdingu pokazala vso svojo destruktivnost. Dejansko ji ni mar za razvoj Slovenije, spodbudo gospodarske aktivnosti in za delovna mesta, so v odzivu zapisali v stranki SLS.
V SLS pravijo, da je postalo očitno, da so v PS "sami spodbujali nevladni sektor, da bi se ta dva referenduma zgodila, ampak v teh ljudeh v nevladnem sektorju je vendarle prevladal razum in zavedanje o pomembnostih teh ukrepov, zato pa so to potezo v zadnjih sekundah morali storiti v destruktivni PS sami". Po mnenju SLS je to "podlo, destruktivno in razbijaško".
NSi: Opozicija ogroža suverenost Slovenije
V NSi so razočarani nad vložitvijo zahtev za referenduma o državnem holdingu in sanaciji bank. Opozicija, zlasti Pozitivna Slovenija, je s tem zastavila interese in suverenost države, ji zabila avtogol in jo znova porinila na rob prepada, so v današnjem odzivu zapisali v NSi.
"Vedeli smo, da je opozicija, na čelu z Zoranom Jankovićem, pripravljena narediti vse, da zaustavi vsakršno namero vlade pri reševanju finančno ekonomskega stanja Slovenije," pravijo v NSi. Pri tem so izpostavili, da je eden od bistvenih vladnih ukrepov zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki da bi znova omogočil kreditiranje gospodarstva, hkrati pa "razgalil številne nečednosti v bančnem sektorju, ki so Slovenijo spravile v zdajšnji položaj".
V stranki menijo, da opozicija slabi banki nasprotuje tudi zaradi tega, ker se nekateri bojijo, da bi se z ustanovitvijo slabe banke odkrilo, kdo je dajal in prejemal nezavarovane kredite.
DeSUS: Zahteva za referendum neodgovorno ravnanje
Zahteva za razpis referendumov o zakonih o Slovenskem državnem holdingu in o ukrepih za krepitev stabilnosti bank je po mnenju stranke DeSUS neodgovorno ravnanje. Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je danes ocenil, da podpisniki delajo škodo Sloveniji.
Predsednik stranke Karl Erjavec je že ob razpravi o referendumih v državnem svetu dejal, da bi padec zakona za sanacijo bank na referendumu pomenil, da bi morala Slovenija marca ali aprila zaprositi za mednarodno finančno pomoč.
Padec zakona bi namreč po njegovem mnenju pomenil slabšanje bonitet, finančni trgi državi ne bi zaupali svojega denarja. "To bi pomenilo, da bi imeli marca, aprila verjetno hude težave, kako realizirati plače v javnem sektorju, pokojnine in sploh proračun," je v ponedeljek v DS opozoril Erjavec.
30 poslancev - 27 poslancev Pozitivne Slovenije (PS), nekdanji poslanec PS Borut Ambrožič, poslanec SD Srečko Meh in nepovezani poslanec Ivan Vogrin - je v torek malo pred polnočjo, ko se je iztekel rok, vložilo zahtevo za razpis zakonodajnih referendumov o zakonih o slabi banki in Slovenskem državnem holdingu.
