Ker vlada Alenke Bratušek na podporo opozicije pri načrtovani privatizaciji očitno ne more računati, je toliko bolj pomembno, da strne svoje vrste. Čeprav je poslanska skupina Socialnih demokratov (SD) privatizaciji vseskozi nasprotovala, vsi člani SD tega mnenja ne delijo več in so pripravljeni privatizacijo podpreti. A glasni nasprotniki privatizacije iz vrst SD v času, ko je vlado vodil Janez Janša, bi lahko imeli po trditvah naših virov s spremembo stališča nemalo težav. Preštevanje glasov poslancev in ugotavljanje, ali bo predlog privatizacije dobil zeleno luč državnega zbora, bosta tako očitno privatizacijo v prihodnjih tednih potisnila v ozadje.
Spomnimo, da so v SD že po koncu koalicijskega vrha konec maja, na katerem so govorili o prvem paketu privatizacije, pojasnili, da bodo odločitev sprejeli po sestanku z ministrom za finance Urošem Čuferjem. Na finančnem ministrstvu podrobnosti sestanka ne razkrivajo, naši viri pa trdijo, da Čufer vseh poslancev iz vrst SD menda le ni prepričal. Kot je znano, se je še največ pomislekov vrtelo okoli Telekoma Slovenije, a seznama podjetij, namenjenih prodaji, na katerem je tudi Telekom, naj ne bi spreminjali.
Večjih popravkov ni pričakovati
Prav tveganje, da bi predlog prodaje državnega premoženja na četrtkovi seji parlamentarnega odbora za finance in monetarno politiko prejel zgolj minimalno podporo ali pa celo ostal brez nje, naj bi botrovalo odločitvi poslanske skupine Pozitivna Slovenija, da je zahtevala umik sklicane seje. Vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer je takrat pojasnil, da bodo gradivo popravili, kaj natančno naj bi popravki vključevali, pa ni razkril. Po trditvah naših virov večjih popravkov ni pričakovati. Bolj naj bi šlo za to, da se članom koalicije iz vrst SD, ki so privatizaciji glasno nasprotovali, zagotovi »čas za razmislek«.
Brez glasov poslancev SD vlada tvega padec načrtovanega prvega programa privatizacije, ki pa ga je že posredovala v Bruselj. Če so tam leta poslušali o neizvedljivosti reformnih programov zaradi nasprotovanja sindikatov in referendumske zakonodaje, bi verjetno težje sprejeli pojasnilo o neusklajenosti koalicije, česar se zavedajo tudi v SD.
Medtem ko v koalicijskih Državljanski listi in Pozitivni Sloveniji težav s podporo ni pričakovati, paket privatizacije podjetij, predlagan v strategiji, (le) »načeloma« podpira DeSUS. Ta bi lahko ministru za finance Čuferju še največ preglavic povzročal pri odločanju o privatizaciji Zavarovalnice Triglav, ki je sicer ni na prvem seznamu petnajstih podjetij, namenjenih prodaji, nanj pa naj bi se skupaj s Petrolom uvrstila jeseni. »Pri Zavarovalnici Triglav je treba upoštevati mnenje upokojencev, zlasti tudi Zvezo društev upokojencev Slovenije (Zdus), ker imajo upokojenci pomemben delež v Zavarovalnici Triglav,« pravi prvak DeSUS Karl Erjavec.
Podpirajo prodajo, a ta mora biti transparentna
Ker je SDS v času, ko je vodila koalicijo, poslušala vrsto pripomb na načrtovano privatizacijo, bi lahko zdaj kljub načelni podpori privatizaciji »novi« vladi vrnila milo za drago. SDS po besedah poslanca Marka Pogačnika zagovarja privatizacijo, a mora biti ta izpeljana na transparenten način. »Pri konceptu, ki ga je ponudila vlada, se pojavlja kup vprašanj. S tem se nedvomno kaže, da bi lahko privatizacija šla v netransparentnost,« pojasnjuje Pogačnik. Kot je razbrati iz pojasnil SDS, bodo ti vztrajali pri uveljavitvi klasifikacije naložb in smernic, dveh ključnih dokumentov Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki sta po njihovem mnenju ključna za transparentnost privatizacije. »Sedanja vlada je zrušila klasifikacijo, enega najpomembnejših dokumentov, ki ga je pripravila vlada Janeza Janše,« še pravi Pogačnik, po čigar mnenju državni zbor ni mesto, kjer bi se sprejemale odločitve o privatizaciji. »Če se bo za vsako posamezno podjetje iskalo soglasje, bomo s tem odbili vse resne investitorje,« pravi in pojasnjuje, da bi se temu ognili, če bi bila klasifikacija sprejeta.
A sprejem omejenih dokumentov bi postopke verjetno še podaljšal, kar zagotovo ni voda na mlin vladi ali finančnemu ministrstvu. Ob tem velja še spomniti, da je celo evropska komisija predlagala, da se podjetja, ki so kot prva namenjena privatizaciji, naj ne bi prenašala na SDH.
Časa na pretek tako ni, še najmanj časa pa imajo prodajalci Heliosa, med njimi Slovenska odškodninska družba (Sod) in Modra zavarovalnica, ki skupaj prodajata 18-odstotni delež premaznika. Prodajalci so ta teden odpirali zavezujoče ponudbe (kot smo poročali, naj bi ponudbi poslala PPG in Ring International), a državni lastniki brez soglasja državnega zbora pri prodaji ne morejo sodelovati.