Izguba v družbi Lipica Turizem (LT) vzhaja kot testo za kruh. Po najnovejših (še nerevidiranih) podatkih je je bilo konec leta 2012 okroglih 800.000 evrov. Ker so splavale po vodi vse druge rešitve, je zadnje upanje za to družbo, ki je v stoodstotni lasti javnega zavoda Kobilarna Lipica (KL), poroštvo ministrstva za gospodarstvo za najem 700.000 evrov kredita. Soglasje za poroštvo morata dati tako slovenska vlada kot Bruselj, in če ga v mesecu dni ne bo, je stečaj LT neizogiben.

Velike finančne težave ima tudi Kobilarna Lipica. Lani je ustvarila okoli 200.000 evrov nerevidirane izgube, nedavno pa ji je račun za 180.000 evrov izstavila še družba Petrol. Bivši direktor Kobilarne Lipica Tomi Rumpf, ki je moral zaradi ugotovitev računskega sodišča predčasno oditi, naj bi namreč s Petrolom sklenil pogodbo za gradnjo bioplinarne sredi Lipice, ne da bi za to dobil soglasje sveta KL in pristojnih ministrstev.

Fantazijski projekt

Člani sveta KL, ki so njen nadzorni organ, so Rumpfovemu nasledniku Boštjanu Bizjaku, ki je vršilec dolžnosti direktorja od konca lanskega oktobra, naložili, da začne pogajanja s Petrolom glede omenjenega zneska. Rumpf naj bi pogodbo o gradnji bioplinarne sklenil leta 2010, in ker je Petrol pripravil projektno dokumentacijo, od Kobilarne Lipica namerava iztožiti 180.000 evrov, saj dela ni dobil plačanega. »Gre za projekt bioplinarne, za katerega se je že v osnovi vedelo, da ne spada v Lipico. Takšno je bilo tudi mnenje pristojnih ministrstev, tudi svet KL ni dal soglasja,« nam je pojasnil nov predsednik sveta KL Marjan Hribar in dodal: »To je bil očitno fantazijski projekt.« Fantazijski v dobesednem pomenu, kajti bioplinarna naj bi imela dve kupoli, in to višji od lipiškega hotela Klub, ki je spomeniško zaščiten objekt.

Sicer pa Hribar ocenjuje, da se je v Lipici delalo zelo po domače, »da ne uporabim hujše besede«. Takole je utemeljil svojo trditev: »Če je bilo v gostinstvu storniranih nekaj tisoč računov, sem s tem povedal vse. Desettisoče evrov je šlo tudi za različne pogodbe o projektiranju, za izdelke, napisane na nekaj straneh.« Hribar pravi, da se je to dogajalo v letih 2011 in 2012, ko je bil direktor Tomi Rumpf, proti kateremu pa svet KL ne namerava sprožiti nobenega postopka. To mora storiti novo poslovodstvo, je prepričan.

S turizmom naj bi se ukvarjal najemnik

Glede poroštva, da bo LT lahko najela 700.000 evrov kredita za poplačilo dolgov in za odpravnine odslovljenim delavcem, je Hribar optimističen, četudi je za poroštvo (kot pomoč podjetju v težavah) poleg soglasja ministrstva za gospodarstvo in vlade potrebno tudi soglasje Bruslja. Meni, da pri tako majhnem znesku za bruseljske razmere s soglasjem ne bi smelo biti težav, in napoveduje, da bi lahko LT kredit dobila v mesecu dni. Če ga ne bo, opozarja direktor Boštjan Bizjak, pa jo čaka najbolj črn scenarij – stečaj.

Svet KL je včeraj lipiškemu vodstvu tudi naložil, naj čim prej izpelje vse potrebno za oddajo gostinsko-turističnih objektov v najem (hotela, igrišč za golf in tenis...). Hribar je prepričan, da bodo najemnika zlahka dobili, saj naj bi se za najem zanimale vsaj tri družbe. Bizjak pa ni tako optimističen. Boji se, da bo postopek oddaje gostinsko-turističnega dela v najem dolgotrajnejši, kajti: »Lipica je zaščiteno območje, zato je za vsak kamen, ki ga hočete prestaviti, potrebno soglasje več ministrstev.« Na to dejstvo že vrsto let opozarja tudi računsko sodišče.