V Stražišču pri Kranju je sredi gozda večji bajer, zdaj že manjše jezerce, ki je nastalo kot ostanek izkopavanja gline za potrebe nekdanje »cegelnice«, se pravi izdelovanja opeke. Pred leti je Ribiška družina Kranj neurejeno gramoznico zgledno uredila, povečala bajer in ga poglobila ter poskrbela za urejeno okolico. Ribiška družina bajer tudi upravlja. Skoraj vsako leto pa jezerce zamrzne in že desetletja (tudi že pred posegi ribičev) privablja številne drsalce.
Tudi letos je tako, a je drsanje močno oteženo, če že ne zelo nevarno. Pa ne le zaradi tankega ledu. »Nekdo je nasul cel kup peska in kamenja. Vsako leto je tako, a letos se mi zdi najhuje,« je dejal eden od fantov, ki so konec tedna s kladivom in dletom čistili led. Kamenček v ledu je namreč lahko smrtno nevaren, saj drsalca na mestu ustavi in ga »katapultira«, padec na glavo je skoraj neizbežen. Fantje so, misleč da gre za objestneže, okoli jezera razobesili prošnje, naj ljudje ne mečejo predmetov na led, kjer lahko vsi drsajo.
A se je izkazalo, da je posipanje ledu s peskom delo Ribiške družine Kranj, kar je potrdil tudi njen predsednik Drago Kokaš. »Drsalci močno motijo ribe povsod, kjer je gladina nizka, in tudi v Cegelnici. Ribe pozimi počivajo, drsanje pa jih vznemiri in se začnejo prehranjevati in divjati naokoli. Posledica tega so lahko tudi množični pogini. Drsanje skušamo preprečiti tako, da vsako leto na led nasujemo pesek,« je razložil Kokaš. Tako početje bi se mnogim lahko zdelo sporno. Drsanje je ena redkih brezplačnih rekreacij in zabav za otroke, kamni v ledu pa so lahko zelo nevarni. Ali res ni druge možnosti, recimo osveščanje o posledicah drsanja? »Mi je ne vidimo. V bajer smo vložili veliko truda in denarja, kot koncesionarji moramo skrbeti zanj tudi v skladu s smernicami varstva narave. Mestna občina Kranj omogoča brezplačno drsanje za otroke, divje drsanje na raznih zaledenelih površinah pa je že samo po sebi lahko nevarno. Res pa je, da ga prepovedati ne moremo,« je svoje razmišljanje obrazložil Kokaš.
Da obstaja teorija, da drsalci motijo »zimsko spanje« rib, je potrdil tudi vodja sladkovodnega oddelka na Zavodu za ribištvo Danilo Puklavac. »Bolj kot so ribniki plitvi, bolj je ta problem izrazit. V ribogojnicah pa je drsanje sploh prepovedano. Z drsanjem in s tem plašenjem rib teh seveda ne ubijemo. Se pa poslabša njihovo telesno stanje in lahko spomladi pride do pogina. Način reševanja težave v Kranju pa se mi ne zdi pravi. Več bi morali narediti na osveščanju, tudi pogovor bi lahko bil bolj koristen. Takšni skrajni ukrepi lahko po mojem mnenju naredijo več škode kot koristi,« je prepričan Pukalvac.
Direktor Zavoda za ribištvo Dejan Pehar je ravnanje kranjske ribiške družine obsodil. »To, da naj bi drsanje povzročalo pogine rib, je zgolj teorija, ki znanstveno ni podprta. Ne poznam primera, da bi še kje drugje težavo reševali na tak način kot v Kranju. Tako dejanje vsekakor ni sprejemljivo, saj neposredno ogroža varnost drsalcev,« je ocenil Pehar.
