Izobraževalni sistem se je skozi človeško zgodovino spreminjal, danes izziv zanj predstavljata digitalizacija, ki je s prihodom interneta korenito spremenila načine pridobivanja znanja in informacij, ter kriza, ki pa ni le ekonomska, temveč tudi kriza vrednot. Prava izobrazba tako danes ni tista, ki podeljuje diplomo in omogoča kariero, temveč tista, ki v središče postavlja človeka kot celovito osebnost, je na forumu o novi paradigmi v izobraževanju, ki se je v Parizu odvijal ta teden, dejala predsednica mednarodnega gibanja Youth Time Julia Kinash. Po njenih besedah mora izobraževanje poleg profesionalnih znanj vključevati tudi področje duhovnosti, etike in vrednot.
Vodja projektov programov EU za mlade, izobraževanje in kulturo Silvia Crocitta pa pravi, da je v času prenasičenosti z informacijami pomembno predvsem, da zna posameznik priti do relevantnih informacij, torej da pozna uradne in zanesljive vire informacij.
Kinasheva in Crocitta spodbujata mlade, da sodelujejo pri oblikovanju izobraževanja. A Crocitta ob tem opozarja, da se z demonstracijami in kričanjem na ulicah ne bo nič spremenilo, temveč je pomemben dialog s politiki, v katerem naj predstavijo svoje ideje.
Od posameznikove izobrazbe ima korist vsa družba
Profesor ekonomije na eni od fakultet v Ohiu v ZDA Steve Szeghi poudarja, da ima do izobraževanja vsakdo pravico ter da je za dobro delovanje demokracije nujno, da so prebivalci izobraženi. Izobraževanje namreč predstavlja javno dobro, saj posameznikova izobrazba ne predstavlja koristi samo zanj, temveč za celotno družbo, je pojasnil za STA.
To po njegovih besedah ne pomeni, da je država edina, ki lahko zagotavlja javno dobro, ampak lahko izobrazbo zagotavljajo tudi zasebne univerze, država pa mora z javnimi sredstvi zagotoviti množično dostopno izobraževanje - sofinancira lahko univerze ali pa posameznikovo šolnino. Kot meni, je sistem financiranja izobraževanja preko davkov pravičnejši kot sistem šolnin. Tako tudi za Slovenijo pravi, da bi morala obdržati sistem, po katerem sredstva za visokošolsko izobraževanje zagotavlja država in študentje ne plačujejo šolnin.
V ZDA se visokošolski sistem, kot pojasnjuje Szeghi, že desetletja sooča z velikimi rezi javnih sredstev, zato študentje plačujejo vse višje šolnine. Največja grožnja v ZDA pa so po njegovem mnenju komercialne fakultete, ki so ustanovljene zaradi dobička in so nastale v zadnjih dobrih desetih letih. Te, kot pravi, nudijo ozko usmerjeno znanje in predstavljajo nevarnost kakovostnemu visokošolskemu izobraževanju, ki oblikuje celovite osebnosti, razvija kritično mišljenje in poudarja pomen trajnostnega razvoja.
V Evropi Szeghi takšne nevarnosti ne vidi, saj imajo tu dominantno vlogo javne univerze. Tako lahko zasebne visokošolske ustanove, tudi komercialne fakultete, področje visokošolskega izobraževanja v Evropi po njegovem mnenju poživijo z inovativnimi pristopi.
Izobraženi mladi lahko prispevajo k reševanju problemov v družbi
Strategija varčevanja, ki lahko v času ekonomske krize zasvoji vlade, po Szeghijevem mnenju ni dobra. Med varčevalnimi ukrepi, kot so dvigovanje davkov in zmanjševanje odhodkov, so med prvimi tudi rezi v izobraževanju, je dejal. A po njegovem mnenju se bo s krizo lažje soočiti, če bomo v izobraževanje vlagali več. S tem se strinja tudi Crocitta, ki pravi, da izobraževanje omogoča mladim, da okrepijo svojo vlogo in prispevajo k reševanju problemov v družbi. Družba v vseh državah, tako bogatih kot revnih, sloni na mladih, saj imajo ravno oni najbolj izvirne in spontane ideje, je dejala v izjavi za medije.
Na vprašanje, ali bi morali zato v krizi nameniti še več denarja za izobraževanje, Crocitta odgovarja, da je treba več denarja vlagati v kakovost in ne v kvantiteto izobraževanja. Tako je treba po njenem mnenju poseben poudarek nameniti načinu implementacije učnih načrtov, ki mora odgovarjati na potrebe mladih.
Ob tem Crocitta poudarja pomen neformalnega izobraževanja, ki mora dopolnjevati formalno. Tako lahko tudi univerze, ki nudijo formalno izobrazbo, sodelujejo z nevladnimi organizacijami in ustvarjajo mostove med formalno in neformalno pridobljenim znanjem, je dejala. Med drugim je po njenem mnenju neformalno izobraževanje učinkovitejše pri razbijanju stereotipov, kar je pomembno v multikulturni družbi in še posebej v času ekonomske krize in političnih nasprotij.
Krepitvi povezave neformalnega in formalnega izobraževanja je namenjen tudi novi evropski program Erasmus+, ki združuje trenutne programe mobilnosti v izobraževanju in usposabljanju in za katerega bo EU v obdobju 2014-2020 namenila 14,7 milijarde evrov. Kot pojasnjuje Crocitta, shema razdeljevanja sredstev še ni dokončno znana. Vendar pri programu po njenih besedah ne gre za razdeljevanje denarja, temveč za korist družbe in skupno dobro. Tako bodo spodbujali univerze k sodelovanju z nevladnimi organizacijami, kar je bilo zanje doslej večinoma tuje, je dejala.
