Sodišče je preverjalo, ali se evropska sredstva za povečanje gospodarske vrednosti gozdov uporabljajo učinkovito. V proračunskem obdobju 2007-2013 je bilo za ta ukrep namenjenih 535 milijonov evrov.
Revizija vključuje Evropsko komisijo in izbrane članice unije - Slovenijo, Španijo z Galicijo, Italijo s Toskano, Madžarsko in Avstrijo, v katerih je bilo prijavljenih več kot 50 odstotkov vseh odhodkov v okviru omenjenega ukrepa v obdobju 2007-2013.
Revizorji so odkrili pomanjkljivosti v celotnem programu - zasnovi, izvajanju in spremljanju ukrepa. Ugotavljajo, da so omenjene članice uporabile ukrepe za podpiranje dejavnosti, ki niso ustrezale ciljem programa ter ki bi jih ustrezneje financirali z drugimi ukrepi in z drugačnimi, običajno nižjimi, stopnjami financiranja pomoči.
Le nekaj revidiranih projektov je namreč po mnenju sodišča bistveno povečalo gospodarsko vrednost gozdov, in sicer bodisi s povečanjem vrednosti zemljišča - gradnja gozdnih vlak in cest - ali vrednosti sestojev - gozdnogojitvene dejavnosti, kot sta obrezovanje in redčenje. Odkrili so tudi primere nesorazmerno visoke javne podpore.
Sodišče je ugotovilo tudi, da države članice niso določile vrednosti gozdnih zemljišč pred naložbami in po njih niti niso tega zahtevale od upravičencev, zato je zelo težko ugotoviti, ali je podpora EU prinesla kakršno koli dodano vrednost.
V primeru Slovenije revizorji med drugim opozarjajo na to, da so odkrili več primerov, ko je bila podpora plačana za nakup nove mehanizacije in opreme, ki sta presegali vsako možno uporabo s strani upravičenca na njegovi gozdni posesti.
Poleg tega v primeru Slovenije ugotavljajo, da ni bilo nobene ločene analize potreb glede vrste upravičencev, ne glede na to, ali so bila to podjetja, ki so pravne osebe, ali fizične osebe, zato so lahko precejšnje zneske javne podpore prejela tudi gozdna podjetja z visoko naložbeno zmogljivostjo.
Revizorji opozarjajo tudi na razmerje med velikostjo gozdnih površin in stopnjo dodeljene javne podpore ter pri tem izpostavljajo primer v Sloveniji, ko je bila upravičencu, ki je prijavil tri hektarje gozdnih zemljišč, odobrena naložba v višini 1,1 milijona evrov za nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa ter je prejel 375.000 evrov.
Zaradi predloga, da se ta podporni program ohrani tudi v naslednjem proračunskem obdobju 2014-2020, je sodišče, upoštevajoč odkrite pomanjkljivosti, predlagalo številne izboljšave, da se zagotovi dodana vrednost tega programa EU.
Sodišče med drugim priporoča, naj Evropska komisija najprej podrobneje opredeli pojem gospodarske vrednosti gozdov, oceni potrebe EU po podpori za povečanje gospodarske vrednosti ter jasno opredeli ključne značilnosti, ki bi zagotovile, da je podpora EU ciljno usmerjena v reševanje teh potreb.
Članice unije pa med drugim poziva, naj uvedejo ustrezne postopke, da zagotovijo uspešnost podpore pri dejanskem povečevanju gospodarske vrednosti gozdnih površin, na katerih se izvajajo naložbe.
Današnji dokument sodi v sklop posebnih poročil Evropskega računskega sodišča, v katerih so predstavljeni rezultati izbranih revizij posameznih proračunskih področij v EU.
