V časih, ko zdravstvo pesti vse večje pomanjkanje denarja in se tekmovanje zanj zaostruje, se zaostrujejo tudi trenja glede podeljevanja koncesij. V Združenju zdravstvenih zavodov opozarjajo na pritiske, da bi se finančne težave slovenskega zdravstva reševale s podeljevanjem dodatnih koncesij. Preveč se je na stran koncesij v zdravstvu po njihovem postavila Zdravniška zbornica Slovenije, v kateri so sicer poleg koncesionarjev med člani tudi zdravniki iz javnih bolnišnic in zdravstvenih domov. V zdravniški zbornici nasprotno menijo, da bi bilo v zdravstvu treba poskrbeti za več konkurence tudi med javnimi zavodi in koncesionarji, ki so prav tako del javnega zdravstva.
»S povečevanjem števila koncesij bi zdravstvo ošibili«
»Zlasti pri zdravniški zbornici je veliko pričakovanj, da bi krizo zdravstva reševali s koncesijami. Menimo, da bi s povečevanjem števila koncesij zdravstvo ošibili in ga destabilizirali. V preteklosti so koncesije podeljevali na osnovi prošnje zanje, denar, ki so ga za koncesije namenili, pa so jemali javnim zavodom. Če se bo to nadaljevalo, se bodo finančne težave bolnišnic in zdravstvenih domov še povečale,« je dejal direktor Združenja zdravstvenih zavodov Metod Mezek. Koncesionarji bi smeli biti po njegovem kvečjemu dopolnilo javnim bolnišnicam in zdravstvenim domovom, nikakor pa ne bi smeli postajati osrednji del zdravstva.
Koncesije bi smeli podeljevati le takrat, ko javni zavod ne zmore zadostiti potrebam in izpolniti programa, ki ga financira zdravstvena blagajna, je pristavil. »Res je, da imajo na zahodu v sistemu veliko zasebnikov, a so šli skozi drugačno razvojno pot od naše. Pri nas so se razvijali zdravstveni domovi, ki so zelo dobra oblika organiziranosti osnovnega zdravstva. Res se tudi koncesionarji v tujini povezujejo v zadruge, a so zdravstveni domovi njihova nadgradnja. Med drugim skrbijo za preventivo, vpeti so v javno življenje v svoji okolici...« je poudaril.
Zbornica: Razbijanje monopolov v dobro bolnikov
Predsednik zdravniške zbornice prim. Andrej Možina nasprotno meni, da je Slovenija z nepriznavanjem evropskega modela svobodnih zdravnikov, pa naj ti delajo s koncesijo ali kako drugače, v zadnjih dveh desetletjih obstala na mestu. »Zlasti v osnovnem zdravstvu v Evropi v 80 do 90 odstotkih delujejo svobodni zdravniki, ki so zelo učinkoviti. V tem delu zdravstva potrebuje zdravnik predvsem ogromno znanja in skromno opremo, da s kakovostnim delom zamejuje pošiljanje pacientov v bolnišnice. A pri nas so se pojavljali monopoli, zdravstveni domovi pa so se kar naenkrat čutili ogroženi zaradi koncesionarjev,« je poudaril. Teh pa je v resnici danes zelo malo, je poudaril, le okoli 1300 od 7200 slovenskih zdravnikov.
V slovenskem zdravstvu je treba monopole razbijati in vzpostaviti konkurenco, je prepričan Možina. Brez tega po njegovem ne bo ne napredka ne večje učinkovitosti, ki lahko zdravstvu pomagata iz finančnih težav: »Združenje zdravstvenih zavodov si monopole znova želi vzpostaviti. V zdravstvenih domovih pa je na primer okoli 150 mrtvih duš, torej zdravnikov, za katere zdravstvena blagajna plačuje, a jih zdravstveni domovi niso zaposlili.« Po besedah Možine bi bilo treba misliti predvsem na bolnike in zagotoviti, da zanje skrbi vsaj toliko zdravnikov, kot jih prizna zdravstvena blagajna. To je po njihovem mogoče doseči tudi z dodatnimi koncesijami, s katerimi bi se dostopnost za bolnike povečala.