Sredstva za študijsko dejavnost so se v minulih dveh letih na Univerzi v Ljubljani znižala za deset odstotkov. Letos naj bi razpolagali z enako vsoto kot lani (160 milijonov evrov), vlada pa jim je obljubila še dodatek za izvedbo druge bolonjske stopnje (od 4 do 6 milijonov). S tem naj bi tudi to leto »vzdržno« prestali. Smola je v tem, da sta jih zadela dva nova nepredvidena stroška, je včeraj potožilo vodstvo UL.
Ker ima UL veliko nepremičnin, bo plačala tudi visok davek nanje, po prvih ocenah od 4 do 5 milijonov evrov. Približno toliko bodo znašale tudi obveznosti zaradi zahtevane odprave tretje četrtine plačnih nesorazmerij javnih uslužbencev. Na UL so sicer izračunali, da jim manjka kar 20 milijonov evrov, če naj bi razmerje med stroški dela in materialnimi stroški še znašalo 70 proti 30. Po novem, se bojijo, bo šlo za plače že kar 90 odstotkov sredstev, pa čeprav so v dveh letih stroške zanje oklestili za devet odstotkov, izdatke »za blago in storitve« pa za šest odstotkov. Kljub vsemu vodstvo UL ostaja optimistično, je na včerajšnjem »spoznavnem« srečanju z novinarji zatrdil rektor dr. Ivan Svetlik in obenem napovedal, da bodo od države zahtevali več razumevanja.
Glavni cilj, je poudaril, bo doseči, da Univerza dobi večjo razvojno vlogo v družbi. Zato bodo veliko pozornosti posvetili prenosu znanja na vseh področjih, tudi v umetnosti in humanistiki. V tem okviru bodo razvijali karierne centre, univerzitetni inkubator, odcepljena (spin-off) podjetja, skrbeli za patente in intelektualno lastnino, je povedala prorektorica dr. Maja Makovec Brenčič. Kljub finančni suši naj bi posodobili pedagoški proces, zagotovili zaposlenim boljše pogoje za delo in z odprtimi razpisi vabili tujce. Do konca prihodnjega leta naj bi rešili tudi prostorske težave akademij. Rektor zadnje različice zakona o visokem šolstvu sicer še ni videl, kljub temu pa meni, da bo ta zakon za univerzo dobrodejen. Prinesel naj bi ji finančno stabilnost in več avtonomije. Pomislekov velikega dela študentov, da zakon odpira tudi vrata »javnemu« zaslužkarstvu, včeraj ni omenjal.
Predsednik upravnega odbora UL dr. Janez Hribar vidi eno od rešitev v medsebojni solidarnosti članic. »Tiste, ki imajo več denarja, bodo pomagale tistim, ki ga imajo manj,« je dejal. Težko pa se bo po njegovem ubraniti pritiskov članic po novih zaposlitvah, ki izvirajo iz bolonjske reforme. A pri tem bodo vztrajali in »prekomerne zaposlitve preprečili«. Kar nekaj sogovornikov je menilo, da so raziskovalci na univerzah v slabšem položaju kot na inštitutih, ki da »zadnjih petnajst let ne poročajo o finančnih težavah« (Hribar). Prorektor dr. Martin Čopič je k temu dodal, da si inštituti in univerza vseeno ne smejo konkurirati, oboji pa bi se morali bolj kot na kvantiteto osredotočiti na kvaliteto raziskav, kjer nam škriplje. Prorektor Goran Turk je med drugim napovedal krčenje oziroma združevanje študijskih programov, ki jih je zdaj okoli 400.