Razlike glede zasedbe najvišjih položajev in plač ostajajo in to celo v državah, ki spodbujajo enakopravnost v izobraževanju in imajo visoko stopnjo integracije žensk v gospodarstvo, piše v poročilu.
To je zajelo okoli devet desetin svetovnega prebivalstva, govori pa o tem, kako posamezne države vire in dogodke distribuirajo med moške in ženske.
Prva mesta na seznamu držav, ki najuspešneje zmanjšujejo razkorak med ženskami in moškimi, zasedajo nordijske države - Islandija, Finska in Norveška, zadnja mesta pa zasedajo Čad, Pakistan in Jemen.
Slovenija je na seznamu zasedla 38. mesto, kar je za štiri mesta više kot lani. Kot pojasnjujejo avtorji poročila, je Slovenija nekoliko nazadovala na področju priložnosti, ki jih imajo ženske v gospodarstvu države, ter na področju zdravja in deleža žensk v vladi, se je pa znatno povečal delež žensk v parlamentu (s 14 odstotkov lani na 31 odstotkov letos).
Največji padec na lestvici je zabeležila Grčija, ki je z lanskega 56. padla na 82. mesto, to pa je predvsem posledica zmanjšanja števila ministric v vladi.
Poročilo sicer opozarja, da je zmanjševanje razlik med spoloma bistveno za gospodarsko rast in stabilnost. Ženske predstavljajo polovico človeškega kapitala države, zato morajo vlade najti načine, da njihove potenciale izkoristijo, dodajajo.
"Če v ta kapital ne vlagamo, ga ne izobražujemo in skrbimo za njegovo zdravje, izgubljamo dolgoročni potencial," je dejala ena od avtorjev poročila, Saadia Zahidi.
Opozorila je, da je le šest držav v zadnjih sedmih letih, od kar objavljajo poročilo, napredovalo za več kot šest odstotnih točk, medtem ko je 75 držav napredovalo za manj kot pet odstotnih točk.
"Napredek je torej zelo počasen, čeprav trend gre v pozitivno smer," je dodala Zahidijeva.
