Razkriti je treba, kako uspešne so bile posamezne šole na maturi v letih 2009 in 2010. Tako je odločila informacijska pooblaščenka Nataša Pirc - Musar. Šole so bile v letnih poročilih označene le z zaporednimi številkami brez imen, kar pa prosilki za te podatke ni zadostovalo. Da bi ta tabelo o uspešnosti šol v analizi kakovosti mature za omenjeni dve leti bolje razumela, je Državni izpitni center prosila za imena šol, ki se skrivajo za posameznimi zaporednimi številkami, a so jo zavrnili. Zato se je po pomoč zatekla k informacijski pooblaščenki.
Mnenja o tem, ali naj bodo dosežki šol na maturi javni ali ne, so že nekaj let različna, ta odločba informacijske pooblaščenke s podobno vsebino pa ni prva. »Zoper odločbe (to in predhodne, op. p.) je Državni izpitni center (RIC) sprožil upravne spore, nekatere pa imamo še v pripravi,« nam je pojasnila predstavnica za odnose z javnostmi v RIC Polona Papler. Prepričani so namreč, da se podatki iz analiz o kakovosti mature ne smejo uporabiti za razvrščanje šol in zato v analizah mature ne smejo objavljati poimenskega seznama šol. To jim prepovedujeta tako zakon o maturi kot metodologija, ki jo je na predlog državnih komisij za splošno in za poklicno maturo določil pristojni minister. »Verjamemo, da bo sodišče upoštevalo zakon o maturi in metodologijo. Do odločitve sodišča zadeve ne moremo podrobneje komentirati,« pravi Paplerjeva.
Zakon po mnenju informacijske pooblaščenke prepoveduje le razvrščanje šol po uspešnosti na maturi, ne prepoveduje pa samega dostopa do podatkov o uspehu šol, tudi če so združeni v seznam (posamezne podatke se namreč da dobiti tudi v vsaki šoli posebej). Na ministrstvu za izobraževanje menijo drugače: po njihovem sme RIC javnosti posredovati informacije v takšni obliki, da niti s povezovanjem različnih grafov in tabel do razvrščanja ni mogoče priti.
Analiza kakovosti splošne mature po šolah je po mnenju ministrstva za šolstvo namenjena kot povratna informacija šolam, kako uspešne so – širši javnosti pa le v sedanji obliki (brez imen šol). Informacije o uspehu šol na maturi namreč ne dajejo celostne slike o kakovosti posamezne šole.
O tem se strinja predsednik Skupnosti gimnazij Slovenije in ravnatelj III. Gimnazije Maribor profesor Janez Pastar. »Uspeh na maturi je močno odvisen od tega, kakšni dijaki se v gimnazijo vpisujejo,« pojasnjuje. »Če ponazorim z nogometom. Trener barcelonskega moštva ne glede na svoj sloves in sposobnosti z Murinimi igralci nikoli ne bi mogel osvojiti naslova evropskega prvaka.« Če bi že objavljali podatke o uspehu šol na maturi, bi morali po njegovem dodati tudi podatke o tem, s kakšnimi uspehi so se dijaki vpisali v gimnazije.
A možnost napačnih interpretacij podatkov za Pirc-Musarjevo ni zadosten razlog za zavrnitev dostopa do informacij. Skrb RIC razume, a ob tem dodaja, da ima RIC vedno možnost vsebino zahtevanih podatkov (prosilcu ali javnosti) pojasniti in se s tem izogniti morebitnim napačnim zaključkom.
Bi se devetošolci v srednje šole vpisovali drugače, če bi imeli na voljo te podatke? Na to vprašanje predsednik Združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol Milan Rejc ne more odgovoriti. Kajti odločitev za srednjo šolo je po njegovem odvisna od devetošolčevih interesov, od šol, ki so na voljo v bližini, celo od tega, kam se nameravajo vpisati njegovi prijatelji... Tako se bodoči dijaki in starši pri odločitvi za vpis v srednjo šolo (lahko) zanašajo predvsem na ljudski glas o tem, katera šola je »dobra«. Analiza mature, kakršno opravljajo na RIC, resda lahko posamezni šoli omogoči, da pripravi samostojni prikaz doseženih uspehov na maturi in ugotovitve vključi med kazalnike kakovosti šole, kot predlagajo na ministrstvu. A odločitev, katere podatke predstaviti staršem in bodočim dijakom, ostaja trdno v rokah posamezne šole. Kar pa je sporno, saj so tudi pomanjkljivo predstavljeni podatki (ali pa zamolčani) posamezne šole lahko zavajajoči. Denimo podatki o tem, koliko kandidatov opravi maturo, ne povedo veliko o uspešnosti dijakov brez podatkov o tem, koliko prijavljenih je moralo od mature odstopiti zaradi popravnih izpitov. Spomnimo samo na en tovrsten primer: pred leti se na eni od 100-odstotno uspešnih šol spomladanskega roka mature ni udeležila kar tretjina vseh dijakov četrtega letnika.
Da bi objavljanje imen šol namesto njihovih šifer ob analizi uspeha na maturi postalo stalna praksa, na ministrstvu za izobraževanje ne razmišljajo. Bodo pa, pravijo, če bo to potrebo izrazila strokovna javnost.
