Kot so ta teden sporočili iz družbe, je med Slovenci, ki posegajo po igrah na srečo, 20 odstotkov mesečnih igralcev, rednih hazarderjev pa je 10 odstotkov.
Dve tretjini Slovencev, ki se preizkušajo v različnih igrah na srečo, le to išče v igrah s številkami. Pogosto igralci posegajo tudi po spletnih nagradnih igrah, za katere se odloča kar polovica igralcev.
Veliko manj so privlačne bolj intelektualne nagradne igre, kot so križanke, saj jih izpolni le četrtina. Tudi igralnice so slabše zastopane, ruleto tako igra zgolj dva odstotka Slovencev, poker oz. igro Black Jack pa pet odstotkov.
Med Slovenci je po ugotovitvah raziskave najbolj priljubljena igra Loto. Polovica vseh loto igralcev je takih, ki ga igrajo največ enkrat mesečno. V GfK Slovenija predvidevajo, da ti listek vplačajo le takrat, ko je možen višji dobitek in tako za kratek čas "hrepenijo po bogastvu". Po drugi strani pa je v Sloveniji 12 odstotkov "loto odvisnikov", torej takšnih, ki ga igrajo neprekinjeno.
Večina slovenskih igralcev na srečo, 70 odstotkov, je že zadela dobitek, največji priigran znesek pa v povprečju znaša 560 evrov - GfK Slovenija je pri tem izračunu sicer upošteval le zneske do 50.000 evrov.
Kljub temu pa je le manjšina vseh igralcev, 15 odstotkov, priigrala več denarja, kot je v nagradne igre vložila. Manj kot tretjina jih sicer trdi oz. upa, da so izdatki sorazmerni s prihodki, medtem ko je več kot polovica vseh igralcev priznala, da je v igre na srečo vložila več denarja, kot pa ga je priigrala, je še pokazala raziskava.