Cene komunalnih storitev so bile več let omejene, zato je prišlo do nesorazmerja med stroški zagotavljanja obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja in po drugi strani prispevkov oz. plačil za njihove stroške. Občine so zato v večini primerov subvencionirale cene komunalnih storitev, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal predsednik računskega sodišča Igor Šoltes.
Vlada je 15. novembra sprejela uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih služb varstva okolja, ki omogoča prosto oblikovanje cen komunalnih storitev. V uredbi, ki bo začela veljati 1. januarja, so sicer določeni postopki oblikovanja teh cen, vendar so predvsem prehodne določbe uredbe po oceni računskega sodišča pomanjkljive.
Kot opozarja sodišče, ni nujno, da bodo višje cene temeljile na upravičenih stroških izvajanja dejavnosti, predvsem zaradi napovedi občin in izvajalcev javnih služb o pomembnih povečanjih teh cen. "Lahko seveda govorimo tudi o visoki stopnji tveganja, da bodo uporabniki komunalnih storitev, torej občani, odslej plačevali mnogo preveč," je dejal Šoltes.
Obstaja tudi tveganje dodeljevanja nedovoljene državne pomoči izvajalcem javne službe, na katerega bi lahko po pojasnilih Šoltesa kasneje opozorila tudi Evropska komisija. Sodišče opozarja tudi, da pristojno ministrstvo in občine nimajo zadostnih in usposobljenih kadrov za izvajanje nadzora nad izračuni cen gospodarske javne službe.
Šoltes zato pričakuje, da bodo razprave na občinskih svetih bolj politične kot strokovne. Z novo uredbo se namreč ukinja obvezno soglasje pristojnega ministrstva in oblikovanje cen komunalnih storitev popolnoma prepušča občinam.
"Zato menimo, da je treba pred sprostitvijo cen v zakonu o varstvu okolja določiti ustrezen postopek nadzora nad cenami z vzpostavitvijo strokovnega regulatornega organa," je dejal in opozoril na razdrobljenost občin, ki se pozna tudi pri izvajanju gospodarskih javnih služb in posledično pri višini cen.
"Čim več je združenih, tem nižje so lahko cene," je povedal Šoltes. Izvajanje gospodarskih javnih služb je zaradi njihove organiziranosti v Sloveniji neučinkovito in lahko že samo po sebi ustvari previsoka nadomestila za izvajanje gospodarskih javnih služb, ki jih bodo na koncu morali plačevati uporabniki storitev.
"Vladi, DZ, občinam in izvajalcem gospodarskih javnih služb zato znova predlagamo, naj končno začnejo razmišljati o združevanju in racionalizaciji gospodarskih javnih služb, bodisi prostovoljno bodisi s prenosom največjih občinskih gospodarskih javnih služb na državno raven," je povedal Šoltes in pri tem izpostavil predvsem tiste, ki se nanašajo na odlaganje, obdelavo odpadkov, oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje odpadnih voda.
Vrhovni državni revizor Samo Jereb je dejal, da odmrznitev cen na državni proračun neposredno ne bo vplivala. Analize, koliko občin bi lahko že s 1. januarjem zvišalo cene, nimajo. Čeprav so nekatere občine, npr. Ajdovščina, zvišanje že napovedale, se se bo to po oceni Jereba bolj jasno videlo šele 1. januarja.
