Čeprav so tržne cene električne energije v Evropi na rekordno nizkih ravneh, ni izključena možnost, da se bo znesek, ki ga za elektriko plačujejo uporabniki v Sloveniji, v prihodnjih mesecih podražil. To bi se lahko zgodilo, če bi se agencija za energijo vladi v prihodnjih mesecih odločila predlagati dvig omrežnine. Ta predstavlja dobro tretjino končne cene, ki jo za dobavljeno elektriko plačujejo končni porabniki.
Manjša poraba, manj omrežnine
Na agenciji, ki jo vodi Irena Praček, po naših informacijah o dvigu omrežnine razmišljajo zaradi zadnjih podatkov o lanskih prilivih iz tega naslova. Ti so bili zaradi manjše porabe električne energije nižji od načrtovanih. Zaradi tega se je zdaj v težavah znašel Sistemski operater distribucijskega omrežja (SODO). Gre za družbo v izključni lasti države, ki je po energetski zakonodaji zadolžena skrbeti za upravljanje daljnovodov nižjih napetosti in drugo domačo elektrodistribucijsko infrastrukturo.
Ključna težava je, da SODO tudi po sedmih letih od ustanovitve še vedno ni lastnik tega omrežja. To je ostala peterica domačih elektrodistribucijskih podjetij, ki svoje omrežje daje v najem SODO, zaračunava pa mu tudi vzdrževanje in druge storitve. Ključni finančni priliv SODO, ki ga ta prenakazuje elektrodistributerjem, je omrežnina za distribucijsko omrežje. Te se je lani na njegovem računu nabralo za dobrih 250 milijonov evrov.
A to je še vedno premalo. Na SODO naj bi namreč zdaj ugotovili, da bodo pri plačilu obveznosti do elektrodistributerjev za lani ostali »prekratki« za najmanj štiri milijone evrov. Tudi zato so že ustavili nekatera plačila elektrodistributerjem. To so nam včeraj potrdili tudi na SODO, ki ga vodi Matjaž Vodušek. Še slabše so napovedi za letos, ko naj bi SODO zmanjkalo okoli devet milijonov evrov. Pri tem velja opozoriti, da bi lahko država pomemben del tega zneska pokrila že z lanskim dobičkom največjega elektrodistributerja, družbe Elektro Ljubljana, ki je lani po prvih izračunih znašal okoli 7,7 milijona evrov. SODO in elektrodistributerji se sicer že več let zapletajo v spore, povezane z obvladovanjem omrežja in prilivov iz omrežnin. Medtem ko je država SODO podelila status javne gospodarske službe, so distributerji v njem bolj ali manj vedno videli nekakšnega tujka v sistemu, ki da jim povzroča težave na operativni ravni.
Grozi tudi dvig drugih prispevkov
Končna višina primanjkljaja na računu SODO za leto 2013 bo znana predvidoma v mesecu dni. Nato bo agencija tudi uradno odločila, ali in kaj bo predlagala vladi. Direktorica agencije Irena Praček napovedi pred končnim poračunom ne želi dajati. Agencija sicer višino omrežnine običajno določa pred začetkom regulatornega obdobja, pri čemer se aktualno izteče šele leta 2015. A njeno zvišanje ali znižanje lahko predlaga tudi pred tem – pod pogojem, da so dejanski prilivi bistveno razlikujejo od napovedanih. V tem primeru bi se sicer agencija odločila le za dvig omrežnine za distribucijsko omrežje. Ta skupaj z omrežninama za prenosno omrežje (namenjena je Elesu) in sistemske storitve tvori dajatev, poznano kot omrežnina. Pred letom 2013, ko se je začelo aktualno regulativno obdobje, agencija ni spreminjala višine omrežnine za distribucijsko omrežje.
Slednja ni edina nevarnost za podražitev končne cene elektrike, nepovezana z gibanjem cene električne energije. Že letos naj bi se po nekaterih napovedih zvišal prispevek za učinkovito rabo energije (URE). Prav tako ni izključen dvig prispevka za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE), ki ga bodo po predlagani različici energetskega zakona plačevali tudi vsi končni odjemalci zemeljskega plina in daljinske toplote.
