Pred 30 oziroma 40 leti tehnologija in tehnika še nista dopuščala množičnejše gradnje kabelskih omrežij in mnogo današnjega slovenskega prostozračnega omrežja izhaja še iz tistega časa. Življenjska doba omrežij pa je 30 let, kar pomeni, da bi bilo potrebno letno nadomestiti približno tri odstotke omrežja, da bi zagotovili njegovo pravočasno obnovo, in hkrati omrežje glede na potrebe za en odstotek še razširiti.
Elektro Gorenjska bi s svojimi 5600 kilometri omrežja moral letno obnoviti oziroma zgraditi več kot 200 kilometrov omrežja. "Fizično je to izvedljivo, a se zatika pri razpoložljivih finančnih sredstvih," je v pogovoru za STA opozoril Luskovec. Kot je poudaril, bi bilo za dolgoročno ohranjanje kakovosti oskrbe nujno zagotoviti potrebna sredstva za realizacijo desetletnih načrtov razvoja distribucijskega omrežja.
Za razvojne načrte primanjkuje od 30 do 40 odstotkov sredstev
Trenutno za realizacijo potrjenih razvojnih načrtov distribucijskim podjetjem primanjkuje od 30 do 40 odstotkov sredstev. Skladno z roki so do poletja 2012 podjetja pripravila novelirane načrte, ki predvidevajo še večja vlaganja. Vendar, kot pravi Luskovec, ti načrti še vedno ležijo v predalih državnih regulatornih organov, ki tudi ne kažejo volje, da bi zagotovili sredstva za njihovo realizacijo, čeprav jih k temu zavezuje evropska zakonodaja.
Potrebna finančna sredstva do leta 2022 bi za celostno slovensko omrežje znašala 1,62 milijarde evrov. Država pa bi jih najlažje zagotovila z dvigom cene omrežnine, ki jo plačujejo odjemalci. Cena omrežnine je že deset let nespremenjena in je glede na inflacijo dejansko nižja za 30 odstotkov, ceno položnic pa odjemalcem dražijo višje cene elektrike, višje trošarine, davki in prispevek za obnovljive vire energije.
Dodatno država elektrodistribucijskim podjetjem zadnja leta z izplačilom dividend pobere tudi pretežni del dobička, medtem ko je v preteklosti veljalo nepisano pravilo, da se ves dobiček reinvestira v omrežje. Elektro Gorenjska na ta način vsako leto državi izplača 1,4 milijona evrov, s čim bi lahko zgradila 50 kilometrov kabelskih vodov.
Daljnovode je treba prenesti pod zemljo
Kako pomembno je čim več omrežja z daljnovodov prenesti kablovode pod zemljo, kažejo posledice ledene ujme. Ta je na Gorenjskem omrežju naredila precej manj škode kot drugod tudi zato, ker ima Elektro Gorenjska več kot 60 odstotkov svojega omrežja pod zemljo, kjer je možnost poškodb zaradi ekstremnih zunanjih vremenskih vplivov bistveno manjša.
Elektro Gorenjska se trudi vsako leto delež kabelskega omrežja še povečevati. Vendar pa zaradi pomanjkanja sredstev že od leta 2009 dinamika kabliranja ni takšna, kot bi morala biti. Letno za investicije zmanjka tri milijone evrov, zato je danes 500 kilometrov kablovoda manj, kot bi ga bilo sicer.
"V teh težkih trenutkih se kaže podhranjenost elektrodistribucijskega omrežja. Zagotovo ne bi bilo take katastrofe, če bi na državi imeli večji posluh za to omrežje," je opozoril Luskovec, ki upa, da bo izkušnja z ledeno ujmo vendarle "osvestila državne organe, da se do tega sistema ne bodo več obnašali tako mačehovsko, kot do sedaj".
