Pokojninska reforma je vpeljala nov pojem, tako imenovano pokojninsko dobo brez dokupa. Ta velja samo za zaposlene, ki so vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne pa tudi tiste, ki si morajo pokojninsko zavarovanje plačevati prostovoljno, npr. dolgotrajno brezposelni in druge osebe brez obveznega pokojninskega zavarovanja. Zato bodo nekateri, ki so bili vsaj nekaj časa prostovoljno zavarovani, dobili pravico do starostne pokojnine precej kasneje, nekateri celo čez več let. O tem, koliko bo oškodovanih, na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) ne vedo, tudi zato, ker zakon dopušča nekaj izjem.
Pokojninska doba brez dokupa je nujna za vse, ki se želijo upokojiti pri najnižji zahtevani starosti – ta je letos 58 let in 4 mesece za moške in 58 let za ženske, po prehodnem obdobju pa bo ta starost do konca leta 2018 postopoma narasla na 60 let za oba spola. Ob tej starosti morajo moški že letos izpolnjevati 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Ženske letos za starostno upokojitev potrebujejo 38 let in 4 mesece pokojninske dobe brez dokupa, po koncu prehodnih obdobij pa bo tudi zanje zahtevanih 40 let.
Vida se bo upokojila sedem let pozneje
Kot primer si oglejmo Vido, ki bo v letošnjem letu dopolnila 58 let starosti in 38 let in 4 mesece pokojninske dobe brez dokupa. S tem bo izpolnila oba pogoja za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ki bo znašala 61,43 odstotka od pokojninske osnove. Če pa bi imela na primer Vida v svoji celotni pokojninski dobi štiri leta prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, potem se letos še ne bi mogla upokojiti. V tem primeru bi potrebovala za starostno upokojitev 61 let in 6 mesecev, kar je pogoj ob vsaj 20 letih pokojninske dobe. Ker pa se po tej kombinaciji zahtevana starost vsako leto zvišuje za 6 mesecev, bi Vida po starosti zaostajala za zahtevanimi pogoji vse do leta 2020, ko bi dopolnila 65 let. Pravico do starostne pokojnine bi tako zaradi spremembe zakona lahko dosegla šele sedem let kasneje.
Vida bi sicer letos izpolnila pogoje za predčasno pokojnino, vendar pa bi se ji pokojninska osnova zaradi manjkajočih 42 mesecev (do 61 let in 6 mesecev, kar je pogoj ob 20 letih pokojninske dobe) zmanjšala za kar 12,6 odstotka, iz siceršnjih 61,43 odstotka na manj kot 49 odstotkov.
Če ob tem upoštevamo, da se je prispevek za prostovoljno pokojninsko zavarovanje z novo zakonodajo zvišal s 57,89 na 185,80 evra mesečno, se postavlja vprašanje, ali je vplačevanje za prostovoljno zavarovanje sploh še smiselno. O tem se je včeraj v oddaji Dobro jutro Slovenija spraševal celo namestnik generalnega direktorja Zpiz Jože Kuhelj.
Ministrstvo pristaja le na postopen dvig prispevkov
Ogorčeni zavarovanci, kar nekaj se jih oglasilo tudi v našem uredništvu, ocenjujejo, da je uvedba pokojninske dobe brez dokupa tudi protiustavna, saj naj bi retroaktivno posegla v njihove pravice.
Ustavni pravnik Rajko Pirnat meni, da o retroaktivnosti ne moremo govoriti, saj zakon ne posega za nazaj. »Je pa sprememba zelo verjetno v nasprotju z načelom pravne države, ker posega v pričakovane pravice zavarovancev,« ocenjuje Pirnat. Ustavna presoja bi bila po njegovem mnenju potrebna tudi zato, ker zakon nima prehodne ureditve, ki bi zavarovancem v kratkem obdobju omogočila izpolnitev pravice do starostne pokojnine. Podobno ugotavljajo na Zpizu, kjer pravijo, da bi lahko ustavno sodišče preverilo predvsem vprašanje sorazmernosti zaostritve pogojev za pridobitev pravice do pokojnine.
Na ministrstvu za delo zatrjujejo, da sprememba ni ustavno sporna. To dokazujejo s tem, da se bodo lahko vse osebe, ki so do konca lanskega leta izpolnile pogoje za starostno upokojitev po prejšnjem zakonu, in vse osebe, ki jim novi zakon zagotavlja varstvo pričakovanih pravic, lahko upokojile še po stari zakonodaji. Tako se bodo lahko po starem upokojile tudi brezposelne osebe, ki so na zadnji dan starega leta prejemale denarno nadomestilo za brezposelnost, pod pogojem, da bodo nadomestilo dobivale do izpolnitve pogojev za upokojitev po stari zakonodaji oz. da jim bo zavod do izpolnitve pogojev (največ eno leto) plačeval prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Enako velja za delovne invalide, ki jim je s koncem lanskega leta manjkalo do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev do 3 leta starosti ali pokojninske dobe oziroma invalidi II. ali III. kategorije, ki so bili zadnji dan starega leta prijavljeni pri zavodu za zaposlovanje in jim je manjkalo do starostne pokojnine do pet let starosti oz. pokojninske dobe.
Ministrstvo za delo glede spornih določb ne načrtuje sprememb, je pa, kot je včeraj dejal minister Andrej Vizjak, pripravilo predlog o postopnem dvigu prispevka za prostovoljno zavarovanje. Samega zneska, ki je sicer kar trikrat višji od prejšnjega, pa ne nameravajo spreminjati. »Eden izmed ciljev pokojninske reforme je bil namreč zagotoviti večjo povezanost med vplačili in pravicami,« je povedal Vizjak.
