Ministrska ekipa se je včeraj pozno popoldne lotila misije komaj mogoče: na delovnem posvetu je skušala sestaviti proračun za prihodnje leto, v katerem primanjkljaj ne bi presegal treh odstotkov BDP. V številkah to pomeni, da bi morala vlada v primeru, da bo sprejet davek na nepremičnine, ki bi v proračun prinesel okoli 200 milijonov evrov, najti še manjkajočih dobrih 300 milijonov evrov. Če ta davek ne bo sprejet, pa bo zmanjkalo več kot pol milijarde evrov. Res pa je, da finančni učinek nekaterih že sprejetih oziroma pripravljenih ukrepov (DDV, preprečevanje sive ekonomije...) še ni popolnoma znan in upoštevan.
Ministrstvo za finance je že pred mesecem dni posamezne resorje obvestilo, za koliko morajo poseči v svoje proračune, da bo dosežen cilj, ki ga od nas zahteva tudi Bruselj. Tako so v prejšnjem tednu že potekala pogajanja med finančnim in drugimi ministrstvi, ki pa kakšnega vidnejšega napredka pri polnjenju proračuna niso prinesla. Večina ministrstev namreč v Čuferjev predlog ne želi privoliti oziroma upa, da se bo po natančnejšem izračunu učinkov že sprejetih in pripravljenih ukrepov breme za njihov resor pomembno zmanjšalo.
Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bi po prvotnem Čuferjevem izračunu vzeli okoli 90 milijonov evrov (po rebalansu letošnjega proračuna ima ministrstvo na voljo 1,56 milijarde evrov), torej ravno toliko, kolikor ministrstvo na leto namenja za dodatek za rekreacijo upokojencev. Kot nam je uspelo izvedeti, pa ministrstvo za delo v tolikšen rez ne namerava privoliti. Kot pravijo, bi lahko privarčevali kvečjemu 30 milijonov evrov, in sicer zlasti na račun investicij. Ob tem je mogoče slišati, da zaradi zmanjševanja, ki sta ga že prinesla Zujf in nova socialna zakonodaja, dodatne posege v socialne transferje ne bodo privolili. Prav tako ne želijo privoliti v posege v dodatek za rekreacijo za upokojence. Po nekaterih informacijah naj bi sicer finančno ministrstvo glede posegov v ta dodatek pripravilo kompromisni predlog, po katerem bi ga upokojenci z najnižjimi pokojninami še naprej prejemali, ukinili pa naj bi ga tistim, ki prejemajo nad 450 evrov. A se na ministrstvu, ki ga vodi ministrica iz vrst SD Anja Kopač Mrak, bolj nagibajo k uvedbi kriznega davka, računajo pa tudi, da bo večji del primanjkljaja zapolnjen z že sprejetim višjim DDV in s preprečevanjem sive ekonomije. »Preden gremo v zmanjševanje pravic upokojencev, nižanje socialnih transferjev in plač uslužbencev v javnem sektorju, morajo biti izkoriščene vse druge možnosti,« še poudarjajo naši sogovorniki z ministrstva za delo.
Ministrstvo za šolstvo bi bilo po predlogu finančnega ministra glede na rebalans letošnjega proračuna »tanjše« za okoli 100 milijonov evrov, a bi samo za izplačila plač oziroma drugih z zakonom določenih obveznosti po navedbah s tega resorja potrebovali vsaj še polovico tega zneska. V dosedanjih pogajanjih po naših informacijah niso bili najbolj uspešni – z ministrstvom za finance so se menda uspeli zbližati zgolj za tri milijone evrov. Sedanji 70-milijonski proračun ministrstva za pravosodje naj bi se prihodnje leto znižal za okoli 10 milijonov in tudi na Pličaničevem resorju je že mogoče slišati, da bi jim s takšnim krčenjem proračuna zmanjkalo nekaj milijonov, zlasti za najemnine za državne organe in za materialne stroške v zaporih.
MZZ: Čufer naj plačuje članarine
Na zunanjem ministrstvu pravijo, da bodo že s 75 milijoni evrov, kolikor jim jih je prinesel rebalans letošnjega proračuna, težko »preživeli«, možnosti, da bi v prihodnjem letu ta znesek znižali za 10 milijonov evrov, kolikor predvideva Čuferjev predlog, pa sploh ne vidijo. Ob tem je na Mladiki slišati, da dodatno zapiranje veleposlaništev in konzulatov ni mogoče, dosedanja ukinjanja diplomatsko-konzularnih predstavništev so tudi pokazala, da prihranek ni prav velik – z zaprtjem petih veleposlaništev oziroma konzulatov naj bi že privarčevali slabih dva milijona na leto. Večje možnosti varčevanja tako na MZZ vidijo pri neplačevanju članarin za mednarodne organizacije, na primer za OZN. »Če to prevzame ministrstvo za finance, bomo s predvidenim denarjem zvozili,« je mogoče slišati.
Ministrstvo za kulturo naj bi imelo prihodnje leto okoli sedem milijonov manj kot po rebalansu letošnjega proračuna, a si, kot pravijo, tolikšnega rezanja ne morejo privoščiti. Zato bi se z ministrstvom za finance radi dogovorili, da bi jim vzeli »le« polovico tega zneska oziroma da bi jim ostalo vsaj 160 milijonov. Varčevati nameravajo predvsem pri investicijah, skušali pa bodo ohraniti sredstva za nevladne organizacije in samozaposlene v kulturi.
Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu pa naj bi dobil za okoli 20 odstotkov manj denarja, kot ga je z rebalansom letošnjega proračuna. Prihodnje leto naj bi torej razpolagali z dobrimi osmimi milijoni evrov. To pa pomeni, da bodo na slabšem zlasti slovenske organizacije v zamejstvu.
Koliko denarja bo kateremu od ministrstev uspelo v prihodnjih dneh še izpogajati, bo znano najkasneje do 1. oktobra, ko mora proračun romati v državni zbor, predstavitev novega paketa ukrepov za konsolidacijo javnih financ pa je premierka Alenka Bratušek obljubila do 25. septembra.
