Projekt Časovno bančništvo, ki je pred kratkim zaživel tudi v Šentjurju, nima nobene zveze z bankami ali denarjem. Za vsakega, ki se vanj vključi, velja načelo, da je vsako delo vredno »eno uro«. Gre torej za menjavo različnega znanja, sposobnosti in spretnosti, pri kateri sicer nihče nič ne zasluži, a kljub temu veliko pridobi. Čeprav je brez službe in brez denarja, si lahko denimo privošči, da bo nekdo njegovega otroka brezplačno poučeval matematiko, sam pa se bo oddolžil tako, da bo nekomu tretjemu, ki je prav tako vključen v Časovno banko, poleti pokosil travo ali pozimi očistil sneg na dvorišču. Osnovna ideja je zelo enostavna, tako kot so običajno enostavne vse dobre ideje, sprejeti je treba le dejstvo, da je ura poučevanja matematike vredna ravno toliko kot ura čiščenja snega, varovanja otrok, nege ostarelih ali denimo finančnega svetovanja.
Za Šentjur in druge kraje na Kozjanskem, ki se otepajo visoke brezposelnosti, je projekt še posebno dobrodošel, vendar bo zagotovo potreboval več mesecev, da ga bodo ljudje spoznali in da bo dosegel svoj pravi namen. Da bo torej lahko vsak član v bazi podatkov našel storitev, ki bi jo tudi sam potreboval. Predsednik društva Časovna banka Slovenija – Šentjur Jože Artnak nam je povedal, da ga je za projekt pred dvema letoma navdušil nekdanji šolski minister dr. Slavko Gaber.
»Ko sva se ob neki priložnosti srečala in mi je omenil, da bi bilo časovno bančništvo primerno za naše okolje, sem takoj začutil, da gre za dobro stvar. Dr. Gaber je bil pobudnik za Časovno banko, ki je v Ljubljani zaživela leta 2010, sicer pa ideja prihaja iz tujine,« nam je pojasnil nekdanji šentjurski podžupan, ki skupaj s svojimi somišljeniki dela brezplačno, ker trdno verjame, da bo z naraščajočo krizo Časovna banka marsikomu v veliko pomoč. Vanjo se namreč lahko vključi prav vsak. Starost in izobrazba nista pomembni. Nič ni narobe, če srednješolka pri nekom uro ali dve čisti stanovanje, potem pa pobrska po bazi podatkov in poišče gospo, ki jo bo denimo naučila pletenja ali pa ji bo zastonj uredila frizuro. Več kot bo članov, pestrejša bo ponudba storitev. Pri Časovni banki ne gre za klasično prostovoljno delo, temveč za menjavo storitev po načelu vzajemnosti, torej »jaz tebi – ti njej – ona meni«. Gre za idejo, v kateri kapitalizem ne igra nobene vloge in ni strahu, da bi kršili davčno zakonodajo. Ljudje navezujejo stike in drug drugemu pomagajo ne glede na to, ali imajo v žepu diplomo ali pa nimajo niti osnovnošolske izobrazbe.
Koncept časovne banke je v 80. letih v ZDA vzpostavil prof. Edgar Cahn, ki je bil ustanovitelj in predsednik društva Time Dollar USA. »Ideja je zaživela tudi drugje po svetu, denimo v Angliji, Kanadi, Čilu, Dominikanski republiki, Španiji, Grčiji in med drugim tudi na Japonskem, kjer imajo več milijonov članov. Želim si, da bi dobro zaživela tudi pri nas, vendar je potreben čas. Projekta ni mogoče zagnati čez noč,« je pojasnil Artnak. Ustanovitelji namreč nimajo denarja, da bi novost na veliko oglaševali. Občina Šentjur jim je lani dala 500 evrov, da so lahko zagnali vsaj informacijski sistem. Na spletni strani cbs-sentjur.si so objavili vse potrebne informacije, vsako sredo od 16. do 17. ure pa imajo na Mestnem trgu 5 v Šentjurju odprto pisarno, v kateri ljudem pojasnjujejo, kako se lahko včlanijo in kako sploh deluje časovno bančništvo. Še vedno je namreč veliko ljudi, zlasti starejših, ki ne znajo uporabljati računalnika, so pa pripravljeni sodelovati in pri tem potrebujejo nekoliko več pomoči.
»Odziv med ljudmi je izjemno pozitiven, vendar si kljub temu želimo, da bi lahko informacijske točke postavili tudi v šolah, krajevnih skupnostih, domovih za starejše in še kje drugje,« je dejal Jože Artnak, ki računa na to, da bodo zadovoljni člani v projekt privabili tudi svoje znance in prijatelje. Najboljša reklama je namreč ravno tista, ki gre od ust do ust.
