Pater Bogdan Knavs je edini vidnejši predstavnik Cerkve, ki je ob škandalih, nepravilnostih in finančnih zlomih upal svojim predstavnikom javno postavljati tudi neprijetna vprašanja in od njih zahtevati odgovore. Ob tem so mnogi svarili, da je brez sankcij ne bo odnesel. Zdi se, da se s premestitvijo, za katero je izvedel prejšnji teden, napovedi uresničujejo. Po odločitvi provincialnega ministra Staneta Zoreta, predstojnika frančiškanov v provinci, bo od avgusta naprej svojo službo opravljal v frančiškanskem samostanu Ljubljana - Šiška. Ob tem se pojavljajo vprašanja, zakaj ga je premestitev doletela tako hitro, ko je na Sveti Gori ravno začel »na polno« delati.
Pater Zore: Premestitve so del redovnega življenja
A provincialni minister Stane Zore nam je včeraj pojasnil, da so v redovnem življenju, razen v kontemplativnih samostanih, prestavitve sestavni del življenja in služenja. »Posameznik ne stopi v samostan, ampak stopi v provinco, kar pomeni, da je vedno mogoče, da bo nekaj časa preživel v enem od samostanov province,« pravi. Prav tako pojasnjuje, da menjava po treh letih ni nič neobičajnega. »Pri frančiškanih so mandati vezani na tri leta, saj imamo na tri leta kapitlje. Ko je sklican kapitelj, takrat vsem bratom v provinci, ki imajo vodstvene službe, službe ugasnejo in postanejo s samim sklicem vršilci dolžnosti do ponovnih volitev in do sprejema služb,« dodaja in pove, da bo v letošnjem letu mesto svojega bivanja ali službo, ki jo nosijo, zamenjalo triindvajset bratov in da jih je od tega enajst, ki se v drug samostan selijo po treh letih in manj. Povedal je še, da ima ne nazadnje to izkustvo tudi sam, saj je bil trikrat prestavljen po treh letih v nov samostan oziroma v novo službo. »Mislim, da vam ti podatki povedo, da tudi pri patru Bogdanu Knavsu ne gre za izjemo, ampak za prestavitev v skladu s potrebami in možnostmi,« je zaključil pater Zore. Na vprašanje o razlogih za premestitev ni odgovoril.
Pater Bogdan Knavs pa je včeraj za Dnevnik povedal, da se veseli vrnitve v Šiško, a da vseeno odhaja z mešanimi občutki. »V Šiški sem bil dolgo, tam sem pustil del svojega srca in dobro sem se počutil. Rad odhajam nazaj med dobre ljudi. A tudi Sveto Goro in Primorsko bom težko zapustil. Tukaj sem sklenil mnoga čudovita prijateljstva, spoznal veliko novih obrazov vernih, drugače vernih in tudi nevernih ljudi. Odhajam težko, a z občutkom velike hvaležnosti za vsa lepa doživetja in srečanja. Kjer koli že bom, bom ostal to, kar sem, in bom spregovoril, če bom čutil, da je tako prav,« je povedal. Pater je vernike o skorajšnjem seznanil med pridigo pri maši na binkošti in jim med drugim sporočil, da odhaja brez potrebnih pojasnil, zakaj so ga predstojniki zamenjali na odgovornem mestu. O tem, zakaj mora oditi, pater ne želi razpredati, je pa v dneh, ko je za novico izvedel, na svojem profilu na Facebooku zapisal: »Cerkveni predstojniki hočejo uveljaviti ne dobroto in usmiljenje, ampak samo svojo voljo in svojo moč. Upam, da bo Nebeški Oče z njimi bolj usmiljen, kot so oni usmiljeni!«
Spregovori, ko čuti, da je tako prav
Prav v tem, da spregovori, ko čuti, da je tako prav, bi lahko iskali tudi razloge za njegovo premestitev. Bil je eden redkih vidnejših predstavnikov Cerkve, ki je javno opozarjal na njene zmote. Od cerkvenega vodstva je zahteval, naj jasno povedo, kdo je z imenom in priimkom odgovoren za mariborski škandal in naj ti tudi za to odgovarjajo, kajti »v Cerkvi sta greh in krivda nekaj osebnega in ne zgolj neosebno družbeno stanje ali 'sistem'«. Zahteval je tudi, da odgovorni stopijo pred opeharjene male delničarje, jim pojasnijo, kaj se je zgodilo, se jim opravičijo in javno odstopijo. Sramežljive upokojitve in prestavitve ne štejejo, je pred časom poudaril. Po več kot enem letu še vedno pogreša jasne izjave o problemih mariborske nadškofije in je prepričan, da se o tem premalo govori. Kasneje se je javno zavzel tudi za nadškofa Urana, ki ga je doletel izgon. Komisiji Pravičnost in mir je poslal poziv, naj preuči položaj upokojenega nadškofa in se zavzame za zaščito njegovega dobrega imena in pravice do bivanja v svoji državi. Poguma in vztrajnosti je zaželel tudi vstajnikom.
Da ne gre zgolj za običajno, temveč namerno premestitev, bi lahko sklepali tudi iz naše informacije, da Šiška ni bila prva izbira za premestitev, temveč naj bi bil sprva poslan za kaplana v Maribor. V škofijo, za katero je v javnih pismih večkrat zahteval, naj se najde odgovorne z imenom in priimkom, ki bodo odgovarjali za finančni polom. Pater Zore, predstavnik frančiškanske cerkve v Sloveniji, nam včeraj te informacije ni ne potrdil ne zanikal. Za komentar o premestitvi patra Knavsa smo prosili tudi Slovensko škofovsko konferenco, najvišjo ustanovo katoliške cerkve v Sloveniji, kjer so nam odgovore obljubili danes.