Odprava usklajevanja davčnih olajšav in dohodninske lestvice bo znižala prejemke vseh državljanov, pri čemer bodo najmanj obremenjeni tisti z najvišjimi plačami. Po vladnih izračunih bo velika večina ljudi, ki prejema mesečno do dve povprečni plači (povprečna plača znaša okoli 993 evrov), morala po novem plačevati okoli tri odstotke več dohodnine. Prejemki v višini od dveh do sedmih povprečnih plač bodo dodatno obremenjeni za nekaj manj kot za odstotek, dohodki, višji od sedmih povprečnih plač, pa le za okoli 0,3 odstotka.
V nekaj letih ob nekaj sto evrov
Davčni svetovalec Dušan Jeraj iz podjetja Taxgroup je za Dnevnik izračunal, da bodo posamezniki brez vzdrževanih članov, ki sodijo v srednji, 27-odstotni dohodninski razred in na mesec prejemajo do 1456 evrov neto, zaradi neuskladitve dohodninske lestvice morali letno za dohodnino doplačati 19 evrov. Zaradi zamrznitve splošne olajšave bodo zavezanci v najnižjem, 16-odstotnem dohodninskem razredu (ti prejemajo do 829 evrov neto), po novem na leto plačali 12 evrov več, tisti v srednjem razredu 20, v zgornjem pa 30 evrov. Neuskladitev olajšave za vzdrževane člane se pri enem otroku ne bo poznala, pri dveh pa bi morali tisti z najnižjimi plačami pri dohodnini doplačati 10, s srednje visokimi plačami 16 in z višjimi plačami 24 evrov. Posameznik z dvema otrokoma in povprečno plačo bo torej po novem pri dohodnini za 55 evrov na slabšem.
Čeprav se morda zdi, da gre za relativno nizke zneske, pa je njihov učinek na dolgi rok zelo občuten. To zelo jasno pokaže izračun Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Če bi do zamrznitve olajšav in lestvice prišlo pred petimi leti, bi posameznik s povprečno plačo in enim otrokom pri dohodnini letos plačal kar dobrih 250 evrov več kot pred petimi leti, v tem času skupaj pa bi to njegov račun obremenilo za kar 760 evrov. Človek s 700 evri neto plače in brez otrok pa bi v primerjavi z letom 2008 letos doplačal 55 evrov, v petih letih pa skupno 165 evrov.
Izračun je sicer korekten, vendar pa Jeraj opozarja, da so se v tem času zvišale tudi plače. »Povprečna neto plača se je od leta 2008 zvišala za okoli 80 evrov, povprečna bruto plača pa za 135 evrov. Od teh 135 evrov je država zaradi vsakoletnih uskladitev olajšav in dohodninske lestvice dobila samo sedem evrov več dohodnine,« pravi Jeraj. Ker so se v tem obdobju zvišale tudi plače javnih uslužbencev, je po njegovem razumljivo, da jih država tudi zaradi premalo pobrane dohodnine ne zmore več financirati.
Sindikati in delodajalci enotni
Delodajalci in sindikati so na včerajšnji seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) vlado soglasno pozvali, naj se odpove predlagani ukinitvi avtomatičnega usklajevanja olajšav in dohodninske lestvice z inflacijo. Na finančnem ministrstvu se o kompromisnih rešitvah ne želijo pogovarjati in pravijo, da bo šla novela zakona o dohodnini na septembrsko sejo državnega zbora.
Sindikati opozarjajo, da gre pri predlogu za prikrito uvajanje kriznega davka in vnovično nižanje plač, kar bo skupaj z drugimi ukrepi, kot sta dvig DDV in napovedani davek na nepremičnine, zmanjšalo kupno moč in zasebno potrošnjo ter negativno vplivalo na gospodarsko rast. Nezadovoljni so tudi delodajalci, ki menijo, da bo ukrep ljudi demotiviral za zakonito delo ter še povečal sivo ekonomijo. Vlada se sklicuje na slabo stanje javnih financ. Zaradi novele zakona v obubožani državni proračun nateklo dodatnih 30 milijonov evrov.
Socialni partnerji so bili bolj uspešni glede obdavčitve odpravnin, saj je finančno ministrstvo pristalo na pogajanja. Po sedanjem predlogu se namreč odpravnine pri zaposlitvah za določen čas v nasprotju z odpravninami pri zaposlitvah za nedoločen čas ne bi vštevale v davčno osnovo. Sindikati in delodajalci so enotni, da je treba odpravnine enako obravnavati.
