Pri privatizaciji je treba imeti pred očmi lastne izkušnje iz preteklosti, ki naj bodo v opomin in spodbuda za prihodnja ravnanja, je dejal Pahor. Postopki privatizacije v 90. letih so očitno imeli "nekatere kolateralne škode, ki so povzročile hude rane pri zaupanju ter pri učinkovitosti in transparentnosti tega procesa", je dodal predsednik republike.

Minister za finance Uroš Čufer je izpostavil po njegovem mnenju veliko povezanost korporativnega upravljanja in privatizacije. Če ni jasno, kdo določeno premoženje upravlja in kako ga upravlja, je bolje da se proda, pravi minister. Za učinkovitost postopkov in kredibilnost je pomembno, da se nameravani postopki dejansko izpeljejo. Kupnine od privatizacije bodo glede na vladne načrte namenjene za znižanje dolga.

O konkretnem primeru prodaje Telekoma Slovenije je Čufer povedal, da bodo do septembra prek razpisa izbrali svetovalca za prodajo, predvidoma tujo investicijsko banko.

Kuntarič: Preverja se kredibilnost države

Predsednik uprave Slovenske odškodninske družbe (Sod) Tomaž Kuntarič je dejal, da smo na točki, ko se preverja kredibilnost države. Opozoril je, da imamo težave z neodvisnostjo in odgovornostjo izvajalcev postopkov prodaje; konkretno se je zase vprašal, čemu služi Sod, če se postopki vodijo mimo njega.

Kuntarič ocenjuje, da sta bili pri prvem valu privatizacije napaki, ker je velika večina ljudi dobila certifikate, katerih vrednosti niso poznali, in ker je bila razdrobljena. S tem, ko se bo kupnino namenjalo v proračun, se ponavlja napako, meni Kuntarič, saj da bo ponovno namenjena porabi.

Nekdanja predsednica uprave z zakonom o državnem holdingu ukinjene Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) Dagmar Komar je dejala, da je pomembno postaviti pregledne kriterije za upravljanje državnega premoženja. Pri pripravi strategije, katere polaga naj bi po takratnem zakonu bile posamezne sektorske politike, se je zataknilo, ker posamezna ministrstva med sabo niso bila usklajena in ker so cilji države drugačni kot cilji Kapitalske družbe (Kad) in Soda, je dejala.

Masten: V Sloveniji se je privatizacija izrodila

Ekonomist Igor Masten je opozoril, da se je privatizacija v Sloveniji do določene mere izrodila, negativen prizvok ima zaradi neupravičenega prisvajanja koristi, ekonomski učinek kot cilj privatizacije pa ni bil v ospredju. Pritisk evropskih partnerjev, naj Slovenija izpelje privatizacijo, je tako močan, ker je naš način vmešavanja politike v podjetja z državnim lastništvom, prerasel v makroekonomske težave, meni. Masten izpostavlja, da je enako pomembno vprašanje kot ekonomski učinki, ki naj bi jih prinesla privatizacija, vprašanje poslovne morale in etike, s tem v zvezi pa tudi dejansko prevzemanje odgovornosti.

Ekonomist Maks Tajnikar meni, da je privatizacija nujna, ključno vprašanje pa da je, česa ne prodati - meni, da naj državna lastnina ostane na področjih, kjer je učinkovita. Z vidika privatizacije so tudi pomembni različni učinki na področjih, kot so železnice in letalstvo ali šolstvo in zdravje, za katera da je vprašanje, kako bi te učinke ob privatizaciji zagotovili. Tajnikar meni tudi, da se politika ne more umakniti iz procesa privatizacije, ampak mora zagotoviti, da se stvari ustrezno vodijo.

Na upoštevanje širših učinkov pri privatizaciji je opozoril tudi nekdanji član uprave AUKN Marko Golob, kot primer pa navedel privatizacijo Telekoma in potrebo po opredelitvi ciljev države na področju telekomunikacijske infrastrukture.

Predsednik uprave Revoza Aleš Bratož je dejal, da je pomembno, da se podjetje na prodajo pripravi, razvija svojo strategijo, se izkaže s konkurenčno prednostjo, ki jo potencialni lastnik išče.

Urlep: Strah pred tujim kapitalom ni racionalen

Predsednik uprave Leka Vojmir Urlep je dejal, da je strah pred tujim kapitalom iracionalen in da je bila prodaja Leka izvedena pregledno in brez zavez kupca. Družba je sedaj največji razvojni center Novartisovega generičnega dela Sandoz. Meni, da ne gre prodajati za vsako ceno, da pa pri nas so strokovnjaki, ki so prodaje sposobni izpeljati. Tudi Alenka Avberšek z GZS je dejala, da je strah pred tujim kapitalom odveč, da pa je treba iti v postopke prodaje premišljeno.

Poslanec DL Bojan Starman je dejal, da je bila napaka, da so pri prvi privatizaciji certifikati hitro prešli v roke raznih špekulantov ter da so banke dajale posojila za nakup delnic, ki so se tako kupovale brez lastniškega kapitala, podjetja pa niso vlagala v konkurenčnost in višanje dodane vrednosti. Opozoril je na "nesrečno" kadrovanje v državnih podjetjih, kjer da je bilo treba vračati za usluge, s čimer so nastajali nepotrebni stroški za ta podjetja. Meni, da se privatizacija ne sme izpeljati na silo, ampak s postavljenimi cilji in zavezami bodočih lastnikov.

Poslanca SDS Marko Pogačnik in Andrej Vizjak sta menila, da je sistem upravljanja s prenosom lastništva na državni holding, za katerega je okvir postavila prejšnja vlada, optimalen. Sedanja usmeritev, da se lastništvo ne prenese, po njunem pomeni nevarnost vpletanja politike v različne faze postopkov prodaje in odganja resne vlagatelje.

Ni časa za čakanje na sistemsko ureditev

Državni sekretar v kabinetu predsednice vlade Gašpar Gašpar Mišič je menil, da pomembna podjetja, ki imajo trg, nimajo časa čakati na sistemsko ureditev za reševanje, ampak da je treba, kot to sedaj počne vlada, primer za primerom reševati zdrava jedra in delovna mesta.

Pogačnik je menil, da mora politika poskrbeti za kriterije in strateško opredelitev naložb, nato pa pri prodaji "nima kaj iskati". Pri dosedanjih dokapitalizacijah pogreša, da nobena ni bila razvojno naravnana. Vizjak je opozoril na težavo koalicijskih vlad, kjer da se je težko uskladiti, kot primer pa navedel namero o prodaji Telekoma Slovenije v času prve vlade Janeza Janše. Poudaril je, da je treba politiko čim prej umakniti iz neposrednega odločanja o prodaji; to naj opravljajo strokovni in "nepodkupljivi" ljudje. Menil je tudi, da cilj privatizacije ne sme biti le maksimiranje kupnine, ampak tudi nadaljnji razvoj družbe.

Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je dejal, da mora infrastruktura ostati v državni lasti, da pa je treba privatizirati storitve, ki se na tej infrastrukturi izvajajo.