»Bilo bi dobro, če bi v Sloveniji počasi razumeli, da če vlada nekaj sklene, je to sklep vlade, in da so javni uslužbenci dolžni razmisliti, kako tak sklep uresničiti, ne pa, kako ravnati v nasprotju s sklepom vlade. Če želijo polemizirati z vlado, naj gredo na volitve in dobijo mandat!« Tako je leta 2006 takrat vidni član SDS Miha Brejc v vlogi predsednika sveta Kobilarne Lipica javno in glasno žugal javnim uslužbencem. A je Brejc na srečo le grozil. Aktualni minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan, sicer podpredsednik SD in tudi podpredsednik vlade, pa svojih groženj očitno ne obeša ne velik zvon, ampak jih prav potihoma uresniči. Po naših informacijah naj bi vodja gozdarske inšpekcije Bojan Vomer na Židanovo zahtevo v kratkem ostal brez te funkcije, domnevno zaradi preveč naravnost in na glas izrečenega strokovnega mnenja. Vodja gozdarske inšpekcije je namreč na sestanku, na katerem so predstavniki ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO), gozdarjev, lastnikov gozdov, inšpektorjev, zadružnikov, prevoznikov in trgovcev z lesom kritično razpravljali o prevoznicah, povedal, da s tem dokumentom ni mogoče slediti prometu z lesom.
Je Židanov vzornik Miha Brejc?
Mar Bojan Vomer ni govoril resnice? Je, sicer ne bi MKO te dni panično pripravljalo spremembe zakona o gozdovih prav v delu, ki se nanaša na prevoznice (te so poslanci uzakonili šele letos, z julijsko novelo zakona o gozdovih)! Je prvi gozdarski inšpektor v državi edini, ki je kritičen do prevoznic? Nikakor! »Prevoznice niso prispevale k zajezitvi sive ekonomije, saj omogočajo goljufije, nadzora nad prometom z lesom ni, tudi sledljivost lesa ni zagotovljena. Stroka, lastniki in prevozniki smo soglasni, da prevoznic v takšni obliki ne potrebujemo,« je za naš časopis po omenjenem sestanku na MKO povedala Veronika Valentar, specialistka za gozdarstvo v mariborskem kmetijsko-gozdarskem zavodu. Enako je menil tudi revirni gozdar in hkrati predsednik sindikata na Zavodu za gozdove Slovenije Niko Laznik, ki nam je dejal: »Prevoznice v sedanji obliki so v praksi povsem neuporabne. Dvomov o tem ni, zato je zdaj na potezi politika. Prevoznice ne zagotavljajo sledljivosti lesa, zlahka jih je mogoče obiti, saj so potrebne le do prvega kupca, prek slamnatih podjetij pa je les mogoče prevažati tudi brez njih. Projekt spopada s sivo ekonomijo je na tem področju povsem spodletel.«
A da ne bi bil Židan videti preveč »brejčevski«, bodo razrešitev Bojana Vomra na MKO izpeljali bolj elegantno – s spremembo sistemizacije delovnih mest na inšpektoratu za kmetijstvo in okolje. Z njo naj bi gozdarsko inšpekcijo (menda tudi vinarsko ter ribiško in lovsko) preprosto odpravili kot samostojno enoto inšpektorata, pretirano zgovornega Bojana Vomra pa premestili na delovno mesto terenskega inšpektorja. Med drugim naj bi mu očitali, da je kritične informacije o prevoznicah posredoval tudi našemu časopisu, kar pa ne drži, saj se z njim o tej temi nismo nikoli pogovarjali. Poklicali smo ga pa včeraj. »Delno je tudi moje nasprotovanje prevoznicam razlog za mojo razrešitev, a verjetno ni edini. O tem povprašajte vodstvo ministrstva,« nam je svetoval.
Novele zakona letos še ne bo
Minister Židan je na naše vprašanje, ali je res zahteval Vomrovo razrešitev zaradi njegove kritičnosti do prevoznic, le na kratko odvrnil: »V nobenem podrejenem organu ministrstva se ne vmešavam v kadre.« S povsem istimi besedami nam je ministrovo domnevno nevmešavanje v kadrovske zadeve organov v sestavi ministrstva le kake pol ure kasneje potrdila tudi glavna inšpektorica inšpektorata za kmetijstvo in okolje Saša Dragar Milanovič. Povedala je, da bo Vomra premestila na teren (takšna naj bi bila tudi njegova želja), a ne zato, ker je bil kritičen do prevoznic, pač pa zato, ker je – tako glavna inšpektorica – šepala organizacija nadzora nad njimi.
Je pa Dragar-Milanovičeva priznala, da je julija letos spremenjeni zakon o gozdovih tako pomanjkljiv, da v primeru, ko je les drugič ali tretjič prodan, inšpekcija nima več pravice zahtevati prevoznic. Tudi zato MKO znova pripravlja spremembo zakona o gozdovih, ki je trenutno v javni razpravi, na vlado naj bi prišel v najboljšem primeru sredi decembra, v državni zbor pa v začetku prihodnjega leta.
