Mladinski centri združujejo različne interesne in generacijske skupine mladih, zato so primerni za projekte, ki temeljijo na vzajemnem učenju in medsebojnem sodelovanju. Prostor v mladinskem centru je pomemben, saj vpliva na razvoj mladih generacij, ki tam preživljajo prosti čas in razvijajo svoje kreativne, športne, organizacijske in druge sposobnosti.
Sistemi urejanja prostora, pri katerem se spodbuja večje vključevanje javnosti
Osrednja beseda projekta prenove mengeškega mladinskega centra je participacija. Kot je za Dnevnik.si razložila vodja projekta Sara Badovinac, participacija ni umeten proizvod neke teorije, temveč posledica širšega družbeno-ekonomskega okvirja. Pravi, da je kriza, ki se je razrasla ob vseh množičnih privatizacijskih posegih, priložnost za premislek o novem načinu komuniciranja. Ena od preizkušeno delujočih rešitev se tako po njenem skriva v sistemu urejanja prostora, pri katerem se spodbuja večje vključevanje javnosti in raziskovanje dejanskih potreb prebivalcev. Omenjeni način stroka imenuje participacija. Je nekakšna alternativa, ki usklajuje strokovnjake, politiko in javnost ter iz kompromisov izpelje koncept, ki odgovarja večini, je poudarila.
Projekt v Mengšu, ki se je pričel kot natečaj za notranjo opremo mladinskega centra, se je razvil v vikend delavnice, na katerih udeleženci sproti sprejemajo odločitve o novih posegih v prostor. Okvirni načrt, ki ga je Badovinčeva nastavila z zmagovalno natečajno rešitvijo, je bil preoblikovan glede na finančne zmožnosti in potrebe uporabnikov ter upravnikov centra. Na ta način so dosegli, da so bile pod strokovnim nadzorom upoštevane vse potrebe in želje za delovanje prostora.
»Na proces dela se mladi odlično odzivajo«
Zastavljeni prostorski okvir prostora ni dokončno dorečen in tako omogoča, da se z vsako delavnico prostor na novo opredeli ter prilagaja tako potrebam kot tudi zmožnostim dejanske izvedbe. »Odločitve sprejemamo na podlagi skupinskih pogovorov in testiranj postavitve opreme. Tovrstni način načrtovanja je dolgotrajen in ima poudarek na procesu, ki je ključni del projekta, saj vabi vse zainteresirane v dialog, jih spodbuja in izobražuje. Na proces dela se mladi odlično odzivajo. Kažejo svoje sposobnosti in odkrivajo nove talente. Na vsaki delavnici spoznajo nekaj novega o lesu in njegovi obdelavi, reciklaži, prostorski kompoziciji ter veliko o svojih sposobnostih,« je še dodala vodja projekta.
Prostor je AIA - mladinski center Mengeš v uporabo dobil pred dvema letoma. Vodja centra Blanka Tomšič pravi, da so si ves čas prizadevali za ekskluzivno uporabo prostora, saj je prej prostor koristilo več organizacij in društev. Želeli so mu dati bolj mladinski videz in tako so se domislili organizacije natečaja za najboljšo idejo prenove prostora.
Projekt brez vnaprej zagotovljenih sredstev
V duhu participacije so potrebna minimalna finančna sredstva zbrali s pomočjo donatorstev. Denar je prispevalo okoli 50 donatorjev, nekaj lokalnih obrtnikov pa jim je sredstva, materiale pohištvo, orodja in drugo tudi podarilo. Tomšičeva pravi, da so z odzivom lokalne skupnosti izredno zadovoljni. Poudarja, da bi bila izvedba projekta brez njihove pomoči močno ogrožena.
S projektom se tudi aktivno vključujejo v lokalno okolje. Kot pravijo udeleženci, se občani Mengša na akcije odzivajo, jim pomagajo in jih podpirajo pri gradnji prostora. Menijo, da je tovrstni način zbiranja materialov v projekt vključil veliko ljudi in pokazal, da v družbi še vedno obstaja solidarnost.
Več o prenovi mladinskega centra Mengeš si lahko preberete na tej povezavi.