Kot je po seji, ki je bila v večjem delu zaprta za javnost, povedala predsednica komisije Maja Dimitrovski (PS), iz dveh raziskovalnih nalog, s katerima so se seznanili, izhaja, "da so mnenja o tem, kako se je najbolje spopasti z ekstremističnimi skupinami, od države do države različna". "Glede na to, koliko pozornosti države posvečajo tem gibanjem, pa lahko sklepamo, da gre za problem, ki ga ne gre zanemarjati," je dejala.
Strokovnjak, ki bo komisiji svetoval pri njenem delu, mora po današnjem sklepu prihajati s področja varnostnih ved, komisiji pa bo svetoval glede na potrebe, ki se bodo pokazale tekom preiskave. Imena kandidatov za omenjeno strokovno pomoč lahko člani komisije po besedah Dimitrovske predlagajo do naslednje seje.
V komisiji se po besedah predsednice strinjajo, da je treba imeti ničelno toleranco do ekstremističnih skupin in gibanj, prav tako je treba spremeniti zakonodajo s tega področja. Na drugi seji komisije sicer po njenih besedah še niso prišli do nobenih izsledkov glede problematike, ki jo obravnavajo.
Na prvi seji so se člani komisije dogovorili, da bo preiskava razdeljena na dva dela. V okviru prvega bodo razpravljali o možnosti sprememb zakonodaje, ki bi preprečila delovanje ekstremističnih skupin in vzpostavila nadzor nad njimi. Pozneje pa bo komisija ugotavljala morebitno vpletenost funkcionarjev političnih strank v lanske proteste v Mariboru in Ljubljani.
