Medtem ko so bili v kabinetu Van Rompuya v četrtek o vsebini telefonskega pogovora z Janšo redkobesedni, je včeraj tiskovni predstavnik Van Rompuya Dirk De Backer za Dnevnik razkril, da sta se Janša in Van Rompuy pogovarjala o nasledniku Jean-Claudea Junckerja na čelu evroskupine. Šlo je za enega v nizu telefonskih pogovorov s predsedniki vlad držav EU o tem vprašanju, je zatrdil De Backer.
Glede podrobnosti pogovora, ko naj bi po informacijah iz Janševega kabineta Van Rompuy Janši izrazil osebno podporo ob zadnjih političnih dogajanjih v Sloveniji, pa je De Backer rekel: »Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy ne komentira in se tudi ne vmešava v domače politične zadeve. Le kako bi se lahko?«
Je Van Rompuy res osebno podprl Janšo?
Ker so iz kabineta predsednika vlade sporočili ne le, da je beseda tekla o evroskupini, temveč predvsem, da je Van Rompuy premieru izrazil osebno podporo, so se mnogi spraševali, ali je podpora povezana tudi z dogajanji okoli poročila protikorupcijske komisije, ki je pri nadzoru premoženja premierja in predsednika SDS Janeza Janše in predsednika Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića ugotovila, da sta kršila protikorupcijsko zakonodajo. V kabinetu predsednika vlade so na naša vprašanja, ali je bil Van Rompuy ob pogovoru že seznanjen s poročilom protikorupcijske komisije in je o tem tekla beseda oziroma če ni bil, ali je premier Janša o tem obvestil Van Rompuya, odvrnili, da k zapisanemu sporočilu nimajo kaj dodati.
Veliko več so imeli dodati naši viri, ki želijo ostati neimenovani. »Izjava, ki so jo o telefonskem pogovoru posredovali iz kabineta Janeza Janše, za slovensko javnost ne pomeni nič. Javnost namreč ni bila o pogovoru seznanjena v celoti, Van Rompuy pa ne v celoti o ugotovitvah protikorupcijske komisije. Če bi bil Van Rompuy o tem seznanjen, glede na uveljavljeno načelo moralno-politične odgovornosti visokih funkcionarjev v Evropi podpora nikoli ne bi mogla biti dana,« je menil naš vir. Drugi pa je dodal, da so iz kroga Van Rompuya s tem, ko so najprej dejali, da sta se pogovarjala »in pika«, dovolj jasno nakazali, da kakršne koli podpore slovenskemu premierju ni bilo.
Na nogah so tudi evropski poslanci. Jelko Kacin iz vrst liberalcev je nad solidarnostjo predsednika evropskega sveta s predsednikom vlade osebno začuden in presenečen, njegov kolega Ivo Vajgl pa je Van Rompuyu celo poslal pisno vprašanje, ali je obveščen o zadnjih političnih dogodkih v povezavi z objavo poročila komisije za preprečevanje korupcije. Vajglu so sicer iz kabineta Van Rompuya sporočili, da mu bodo pisno odgovorili, a nič več kot to, kar so povedali nam.
Poslanka iz evropske ljudske stranke Romana Jordan je za Dnevnik ocenila, da Vajglovo pismo ni primerno, ker se nanaša na »čisto notranjepolitično temo«. Vlada je po njenih besedah skupaj s koalicijo in opozicijo naredila prve korake v pravo smer, kar se že odraža na mednarodnih finančnih trgih, zdaj pa se jo poskuša ustaviti, namesto da bi šli skupaj po tej poti naprej. Jordanova je dodala, da visoki politiki spremljajo, kaj se dogaja drugod po Evropi, zato se ji zdi normalno, da bi Van Rompuy Janši dal podporo glede na rezultate, ki jih njegova vlada dosega. Njena kolegica Zofija Mazej Kukovič meni, da je poročilo protikorupcijske komisije politični konstrukt. Izpostavila je trenutek, v katerem je komisija objavila poročilo – v času, »ko se mečejo granitne kocke«, ko se država trudi preživeti v boju proti finančni in gospodarski krizi, ko vlada sprejema nujne in boleče ukrepe ter se mnogi v Slo veniji še komajda prebijajo. Tanja Fajon iz vrst socialistov je prepričana, da bi morala Janša in Janković prevzeti politično odgovornost, da je korupcija v Sloveniji vse večji problem in da ljudje izgubljajo zaupanje v pravno državo. Njena kolegica Mojca Kleva pa je opozorila, da omenjeno poročilo in dogajanje po objavi v Evropi močno odmevajo in da je prejela številne zaskrbljene telefonske klice. Če je Sloveniji z določenimi ukrepi v boju proti krizi v zadnjem času uspelo narediti korak naprej, je zdaj naredila korak nazaj in poslala zelo slabo sporočilo tako v političnem smislu kot tudi finančnim institucijam, je ocenila.
O dogajanju pri nas je včeraj spregovoril tudi evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn. Upa, da trenutni politični pretresi v Sloveniji ne bodo dolgotrajni ter da bo država zagotovila politično stabilnost in ekonomsko vzdržnost. »Ne pričakujem, da bi Slovenija zaprosila za finančno pomoč. Država sprejema ukrepe za rešitev svojih ekonomskih in fiskalnih problemov, ki vključujejo tudi zelo pomembno pokojninsko reformo, ključno za vzdržnost njenih javnih financ,« je dejal Rehn.
