Na prvem mestu je umiritev političnih strasti v državi, sledijo zaveze k zagonu gospodarstva, konsolidaciji javnih financ in učinkovitem črpanju evropskih sredstev v novi finančni perspektivi.
Javnemu sektorju želijo vrniti pomen in mesto v družbi in okrepiti njegov razvojni potencial. Prav tako obljubljajo široko dostopno, kakovostno javno zdravstvo, ki temelji na solidarnosti in pravičnosti.
Zakon o Slovenskem državnem holdingu bodo dopolnili na način, da se državno premoženje ne prenaša na holding, pač pa z njim upravlja. Nadaljevali bodo tudi z reševanjem slabih terjatev bank, pri čemer bodo zakon o slabi banki skladno s potrebami prakse in stališči stroke dopolnili.
Stranke podpisnice napovedujejo tudi boj proti gospodarskemu kriminalu in korupciji, zmanjšanje sodnih zaostankov in debirokratizacijo ter trajnostno rabo naravnih virov.
V skladu z dogovorom predsednikov parlamentarnih strank pri predsedniku republike Borutu Pahorju so v koalicijsko pogodbo zapisali tudi ratifikacijo pristopne pogodbe za Hrvaško ter spremembo ustave glede referendumske zakonodaje.
Zvišanje DDV le kot skrajni ukrep
Koalicijska pogodba med prednostnimi nalogami na področju financ izpostavlja takšno javnofinančno konsolidacijo, ki ne znižuje gospodarske rasti. Zniževanje proračunskega primanjkljaja bo slonelo predvsem na racionalizaciji javne porabe, vključno z zniževanjem mase za plače, dvig DDV je predviden le v skrajnem primeru.
Letos bo sicer primanjkljaj sektorja države še povečevala sanacija bančnega sistema. Ta je nujna, potekala pa bo v skladu z že sprejetim zakonom o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki ga bodo potrebi dopolnili. Ukrepi za sanacijo bank bodo morali biti izvedeni na način, da bo izpostavljenost države čim manjša, več pristojnosti bo imela Banka Slovenije.
Krepitev konkurenčnosti in podpora podjetjem
Med prednostnimi nalogami na področju gospodarstva navajajo krepitev konkurenčnosti in izboljšanje poslovnega okolja in državne spodbude za zeleno razvojno politiko.
Pri izboljšanju poslovnega okolja bodo nadaljevali z ukrepi za poenostavitev zakonodaje s poudarkom na zakonodajnih razbremenitvah ter programi ukrepov za odpravo administrativnih ovir, izvedli naj bi tudi program "minus 25 odstotkov" in zmanjšali število reguliranih dejavnosti in poklicev.
Napovedujejo tudi, da bodo ustvarili podporno okolje za razvoj gospodarstva ter odpravili administrativne ovire za zagon razvojnih projektov ter črpanja sredstev EU, ki so na voljo v še aktualni finančni perspektivi 2007-2013. Pospešili naj bi postopke potrjevanja potrebne razpisne dokumentacije (cilj je tri mesece), pri čemer naj bi zmanjšali administrativno breme uporabnikov sredstev in povečali učinkovitost delovanja državne uprave pri črpanju. Cilj so nova zelena delovna mesta in energetska sanacija stavb.
Predvideno je spodbujanje razvoja gospodarskih panog, ki temeljijo na učinkoviti izrabi trajnih naravnih virov in naravnih primerjalnih prednosti, kot so les, geotermalna energija, morje, veter. Pri tem želijo zagotoviti celovito predelovalno verigo in odpiranje novih delovnih mest.
Med prednostnimi nalogami je tudi sprememba insolvenčne zakonodaje, s katero bi olajšali prestrukturiranje in reševanje podjetij.
Napovedujejo tudi uvedbo olajšav na prispevke delodajalcev za nova delovna mesta in olajšav na prispevke delodajalcev za prvo zaposlitev po končanem rednem šolanju.Koalicija bo tudi pripravila program za omogočanje institucionalne pristojnosti pri sanaciji in prestrukturiranju podjetij - proučila bo možnost dokapitalizacije Posebne družbe za podjetniško svetovanje (PDP), napoveduje.
Do gospodarske rasti z infrastrukturnimi projekti
Koalicijska pogodba opredeljuje, da si bodo partnerji "prizadevali za učinkovito vlaganje v javno infrastrukturo in izgradnjo tistih infrastrukturnih projektov, ki bodo oživili gospodarsko rast in vplivali na izboljšanje kakovosti življenja in blaginje".
Konkretno partnerji omenjajo dokončanje gradnje hidroelektrarn na spodnji Savi in začetek gradnje na srednji Savi. Pogodba določa, da bo koalicija v štirih mesecih pripravila in podpisala koncesijske pogodbe ter izdelala idejne zasnove za hidroelektrarne na srednji Savi.
Med prioritetami je tudi dokončanje projekta Teš 6. Pogodba predvideva še takojšnje nadaljevanje prestrukturiranja energetike v Zasavju, vključno z odločitvijo o nadaljevanju aktivnosti za obnovo kotla v Termoelektrarni Trbovlje (Tet). Med večjimi projekti sta še podaljšanje drugega in izgradnja tretjega pomola v Luki Koper ter tretja razvojna os Koroška - Bela krajina. Projekte naj bi financirali z javno-zasebnimi viri, sredstvi EU ter Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD).
Med prednostnimi nalogami na področju dela zmanjševanje brezposelnosti
Podpisniki koalicijske pogodbe napovedujejo, da bodo povečevali možnosti zaposlovanja ranljivih skupin, mladih oz. iskalcev prve zaposlitve in starejših. Prav tako je predvidena priprava podlag za pomoč pri ohranjanju in spodbujanju delovnih mest za lokalne skupnosti z brezposelnostjo, višjo od 17 odstotkov.
Načrtujejo tudi spremembo zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Z ukrepanjem proti sivi ekonomiji in delu na črno želijo namreč omogočili razvoj konkurenčnosti in posredno zagon gospodarstva ter ohranjanje ravni socialne varnosti in blaginje. S spremembami želijo tudi povečati stopnjo ozaveščenosti o škodljivih posledicah dela in zaposlovanja na črno za posameznika in družbo kot celoto.
Obenem napovedujejo tudi, da bodo zagotovili učinkovitejši nadzor trga dela in "reformo" inšpekcijskega nadzora - predvidena je poostritev nadzora in ostrejše sankcije za kršitelje delovne zakonodaje.
Notranje zadeve in pravosodje v isti smeri kot vlada Janeza Janše
Nove koalicijske partnerice bodo na področju notranjih zadev in pravosodja v veliki meri nadaljevale po poti vlade Janeza Janše. Razlog je verjetno v tem, da bo resor pravosodja še naprej vodil Senko Pličanič, tudi novo ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo pa bo vodil nekdo od njegovih strankarskih kolegov, najverjetneje Gregor Virant.
Področje notranjih zadev se bo spojilo z javno upravo, ki se na novo ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo seli s pravosodnega ministrstva. Iz notranjega ministrstva pa se nazaj pod pravosodni resor seli tožilstvo. Kot so zapisali v dogovoru o sodelovanju v vladi, naj ta spojitev pokaže, "da v sodobni evropski demokraciji notranje zadeve niso nujno represivni organ miritve jeznih državljanov, ampak so lahko in morajo biti sodoben servis vsega tistega, kar državljan od svoje države pričakuje".
Med prioritetami novega ministrstva navajajo boj proti gospodarskemu kriminalu in korupciji, pri čemer obljubljajo zagotovitev pogojev za delo kriminalistične policije (zlasti NPU), državnega tožilstva in sodišč.
Za povrnitev zaupanja mednarodne javnosti v Slovenijo
Koalicija se bo zavzela za ohranitev in nadgradnjo odličnih odnosov s sosednjimi državami, morebitne medsebojne probleme pa reševala strpno in v dialogu, piše v koalicijski pogodbi.
Med prednostnimi nalogami je v skladu z dogovorom predsednikov parlamentarnih strank pri predsedniku republike ratifikacija sporazuma o pridružitvi Hrvaške k EU, ki bo "izvedena v skladu z dogovorom predsednikov parlamentarnih strank pri predsedniku republike".
Kot vitalni interes Slovenije stranke navajajo vključitev Zahodnega Balkana v evroatlantske integracije, ob tem, da je eden od ključnih elementov tega procesa "polno spoštovanje zavez, zapisanih v sporazumu o nasledstvu nekdanje SFRJ".
V zdravstvu napovedana širitev prispevnih osnov ter jasna ločitev javnega in zasebnega
Koalicijski partnerji so se zavezali, da bodo sprejeli interventne ukrepe za stabilizacijo javne zdravstvene blagajne, in sicer predvsem na prihodkovni strani - s širitvijo prispevnih osnov, zagotovitvijo pravičnega plačevanja prispevkov ter postavitvijo realnih osnov za plačilo prispevkov različnih kategorij zavezancev.
Ob tem bo potekala tudi koalicijska uskladitev, nato pa še javna obravnava in sprejem zakona o zdravstveni dejavnosti.
Napovedujejo tudi vzpostavitev mreže javne zdravstvene službe in krepitev zdravstvenega varstva na primarni ravni z nadaljevanjem uvajanja referenčnih in učnih ambulant.
Izobraževanje v ospredju razvoja države
Po mnenju koalicijskih partnerjev so ključni predpogoj nadaljnjega razvoja slovenske družbe vlaganja v sistem izobraževanja - od vrtcev do univerz ter znanstvenih in raziskovalnih inštitutov. Tako so v koalicijsko pogodbo med drugim zapisali, da bodo zagotavljali javno šolstvo in šolo enakih možnosti.
Njihova prizadevanja bodo, kot so se dogovorili, usmerjena v zagotavljanje predvidljivega, avtonomnega in svetovnonazorsko nevtralnega okolja. "Ustvarjali bomo pogoje, ki bodo učečim se omogočili poln razvoj sposobnosti, inovativnosti in ustvarjalnosti; utrjevali bomo avtonomijo šol, zaposlenih v vzgojno-izobraževalni in raziskovalni dejavnosti ter zagotavljali možnosti za njihovo poklicno rast," so med drugim zapisali.
Kot so se zavezali, bodo vzdrževali raven vključenosti otrok v vrtce, ob povečanju gospodarske rasti pa jo povečevali. Njihov cilj je čim večja vključenost v vrtce zlasti otrok iz socialno manj spodbudnih okolij ter družbeno deprivilegiranih skupin.
Ob predvideni ureditvi javnega financiranja obstoječih visokošolskih zavodov napovedujejo, da bodo iz javnih sredstev sofinancirali le tiste programe zasebnih zavodov, ki zapolnjujejo vrzeli v programih javnih zavodov oziroma zagotavljajo presežno kakovost izvajanja.
Kulturi vrnjeno samostojno ministrstvo
Za dialog med civilno družbo in vlado ter za sodelovanje s civilno družbo bo odgovoren državni sekretar v kabinetu predsednice vlade, piše v koalicijski pogodbi.
Posodobitev javnega sektorja v kulturi bo potekala s poudarkom na racionalizaciji, večji odgovornosti vodenja, upravljanja in nadzora ter ob sočasnem zmanjševanju vloge države v organih upravljanja javnih ustanov ter zmanjševanju odvisnosti kulture od proračunskih virov s podporo ukrepom, ki omogočajo črpanje zunajproračunskega financiranja in dejavnosti na trgu.
Nevladnim organizacijam in samozaposlenim s področja kulture namerava nova koalicija skozi strukturiran dialog z omogočanjem prostorskih in finančnih pogojev za delo omogočili večjo zaščito in zagotovili enakopravnejše pogoje za kakovostno ustvarjanje.
