Kot je po srečanju pojasnil Virant, danes niso konkretno govorili o tem, ali se združenja strinjajo ali ne z zmanjševanjem števila občin. V pripravi je namreč koncept, ki bo nato dan v razpravo in si bosta obe strani tudi izmenjali argumente.
Virantovo ministrstvo je svoj del gradiva že pripravilo ter ga poslalo še ministrstvu za finance, ko bo dokončen, pa ga bodo poslali še združenjema. Po Virantovih besedah je sicer ključno tudi, kaj bodo rekle koalicijske partnerice. "Ali bo tudi politična podpora, bomo pa videli, mislim, da v kakšnih dveh mesecih," je dodal.
O prihranku, ki bi ga prineslo zniževanje števila občin, Virant še ni želel govoriti. Pojasnil je le, da bi elementarni prihranek prinašal okoli 10 milijonov evrov na letni ravni za funkcionarske plače in druga izplačila, vse ostalo pa da je stvar ocene finančnega ministrstva.
Pričakuje pa, da združenja občin ne bodo zavračala pogovorov o argumentih za zmanjševanje števila občin. Med glavnima razlogoma za takšen ukrep sta po njegovih besedah racionalizacija in to, da bi bile občine močnejše ter sposobne opravljati predvidene naloge.
Predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj je poudaril, da je debata med lokalno sfero in državo o prihodnosti lokalne samouprave pomembna, saj da se le tako lahko pride do dobrih rešitev, ki pa morajo iti v smeri krepitve lokalne samouprave.
Kot je dejal, lokalna samouprava dobro deluje, je racionalna in stabilna. Zato s tega vidika po njegovi oceni "ni pretirane potrebe po hitenju in iskanju vmesnih, polovičnih rešitev". Dopušča sicer možnost ukinitve določenih občin, a le, če se "določena okolja sama odločijo, da je povezovanje smiselno". Eksperimentirati s trenutnim sistemom pa v tem trenutku "ni zdravo", je še povedal.
Predsednik Skupnosti občin Slovenije Ivan Žagar se je strinjal, da je treba narediti temeljit razmislek o prihodnosti lokalne samouprave. V skupnosti bi si ob tem želeli pripravo operativne strategije, ki bi za končni cilj imela standarde, primerljive EU, znotraj tega pa poiskati pot do rešitev.
Žagar je izpostavil zavedanje, da trenutna gospodarska kriza državi nalaga določena hitra ukrepanja na številnih področjih in da mora iskati tudi kratkoročne rešitve, a te po njegovi oceni ne smejo biti sprejete brez pravih utemeljitev, saj lahko kot takšne povzročijo bistveno več težav.
Po Žagarjevem mnenju bi bila ena takšnih rešitev, ki bi znala pomeniti več škode kot koristi, lahko tudi trenuten predlog uvedbe davka na nepremičnine, ki je sicer do 28. junija v javni obravnavi. Tudi Smrdelj meni, da bo davek na nepremičnine, kot je zamišljen, pomenil "precej radikalen poseg na področje obdavčitve nepremičnin". Prihodki občin od trenutnega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča so sicer namenjeni izključno izvajanju razvojnih oziroma investicijskih nalog.
V združenju in skupnosti občin predlagajo ohranitev zdajšnjega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, država pa naj omenjeni davek na nepremičnine kot krizni ukrep uvede samo za svoj del, vsaj začasno, dokler ne bo jasna usoda novega davka.
Davek na nepremičnine bi namreč nadomestil davek od premoženja, nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč in pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest, ki so sedaj v celoti prihodek občin; za novi davek, s katerim naj bi se sicer prihodki povečali, pa je predvideno, da se bo delil med občine in državo.
