Po dvajsetih letih se v Sloveniji obeta nova legalizacija nezakonitih gradenj. Kot kažejo prve informacije, bo recept reševanja problematike skoraj enak tistemu iz leta 1993 in podoben hrvaškemu, kjer so do letošnjega poletja prejeli 773.000 zahtev za legalizacijo. Koliko takšnih zahtevkov bi se lahko pojavilo v Sloveniji, ne ve nihče, saj v dvajsetih letih nobena vlada doslej ni vzpostavila evidence črnih gradenj. Po nekaterih ocenah naj bi jih bilo več kot dvajset tisoč, toda če se bo izkušnja Hrvaške udejanjila tudi pri nas, bi jih bilo lahko celo še enkrat toliko.
Odpustek za neproblematične
Vlada Alenke Bratušek je včeraj potrdila politiko reševanja problematike nedovoljenih gradenj v Sloveniji, po kateri bo s posebnim zakonom, ki naj bi bil sprejet do marca prihodnje leto, črnograditeljem omogočila legalizacijo neproblematičnih objektov. Katere črne gradnje bodo sodile mednje, bo določeno v sodelovanju med vsemi vladnimi resorji. Medtem ko je v okviru nepremičninskega davka predvidena višja obdavčitev nezakonito zgrajenih objektov s pravnomočno inšpekcijsko odločbo, je že v začetku meseca vlada napovedala, da bodo morali črnograditelji za nezakonito zgrajene objekte plačati tudi odškodnino.
Ali bodo v ta namen, pa tudi zaradi vzpostavitve učinkovitejšega nadzora in sankcioniranja črnograditeljev v prihodnje, vendarle ustvarili evidenco nedovoljenih gradenj, vlada še ni jasno povedala. Po besedah direktorja geodetske uprave Aleša Seliškarja pa ta ideja obstaja. Za njeno uresničitev bo treba najprej izvesti presečno zračno snemanje celotne države. Za stavbe na zračnih posnetkih bi nato s pomočjo dokumentacije o izdanih gradbenih dovoljenjih ugotavljali, ali so zgrajene zakonito oziroma pred letom 1968, pred katerim velja splošna amnestija na črne gradnje, pojasnjuje Seliškar. »Podatek o tem bi se evidentiral v evidenci upravnih aktov. Za stavbe, za katere ne bi bilo podatka o izdanem dovoljenju, pa bi morali posebej ugotavljati, ali so (ne)legalne.«
Podoben model reševanja problematike črnih gradenj so ubrali na Hrvaškem. Za presečni datum so izbrali 21. junij 2011, ko je podjetje Geofot po naročilu države končalo tajno zračno snemanje celotnega območja države. Vsi objekti, ki so bili nezakonito zgrajeni po tem datumu, bodo porušeni. Če se želijo temu izogniti lastniki nezakonito zgrajenih objektov pred presečnim datumom, pa so morali do letošnjega julija vložiti zahtevo za legalizacijo. Čeprav so pričakovali okoli 300.000 takšnih zahtevkov, so jih upravne enote prejele kar 773.000. Za legalizacijo teh črnih gradenj bodo morali lastniki plačati komunalni prispevek in druge pristojbine ter poseben strošek legalizacije, ki bo odvisen od velikosti objekta in njegove lokacije (legalizacija objekta, ki stoji 70 ali manj metrov od morja, naj bi bila skoraj dvajsetkrat dražja kot recimo legalizacija gospodarskega objekta nekje v Slavoniji).
Zadnja legalizacija brez večjih učinkov
Sicer pa Slovenija že ima izkušnje s sistematično legalizacijo objektov. Takoj po osamosvojitvi leta 1993 je pod ministrom Mihom Jazbinškom sprejela zakon, na podlagi katerega je bil tudi s pomočjo plačljive samoprijave črnograditeljev izdelan pregled dotedanjih nezakonitih gradenj. Bilo jih je okoli trideset tisoč. V sanacijskih načrtih so občine nato določile, katere od teh objektov je mogoče legalizirati in kateri morajo biti odstranjeni. Toda veliko slednjih še vedno stoji, medtem ko so ob njih zrasle nove črne gradnje.
Očitno se tega problema zaveda tudi sedanja vlada, saj takoj po izvedbi projekta legalizacije načrtuje sprejetje nove prostorske in gradbene zakonodaje, ki »mora odpraviti razloge za pojav nedovoljenih gradenj ter zagotoviti učinkovite mehanizme za nadzor in ukrepanje«.