Otrok v vlogi žrtve in storilca
Dvodnevnega strokovnega posveta, ki ga pripravljata Generalna policijska uprava in Društvo državnih tožilcev Slovenije v sodelovanju s Centrom za izobraževanje v pravosodju, se letos udeležuje rekordno število kriminalistov, tožilcev, sodnikov in odvetnikov. Skupaj se je zbralo okrog 210 udeležencev, ki se ukvarjajo z odklonskim vedenjem otrok in mladostnikov ter se soočajo z obravnavo otrok v kazenskih postopkih.
Tokratno srečanje nosi naslov Otrok v vlogi žrtve in storilca. "Verjetno prvič obravnavamo otroke in mladostnike ne le kot žrtve ampak tudi kot storilce. To je znak, da smo odprli nekatere do sedaj tabuizirane teme. Mladostnik, ki dvigne roko nad svojega starša ni več izjema, ampak vse bolj zaskrbljujoč del sedanjosti," je izpostavil generalni direktor policije Stanislav Veniger.
Odnos do nasilja se spreminja
Spomnil je, da se je v 20 letih skupaj z družbenimi spremembami spreminjal tudi odnos do nasilja. Postali smo bolj občutljivi in bolj pozorni nanj, kar ugotavlja tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Okrepilo se je tudi medinstitucionalno sodelovanje med pristojnimi službami, čemur so namenjeni tudi vsakoletni posveti o nasilju nad otroki.
Vendar je družba hkrati zdrsnila v svet agresivnega potrošništva in nedosegljivih pričakovanj, ki od posameznika terjajo svoja nemogoče. Nekatere vrednote so v duhu individualizma začele razpadati. V zadnjem času pa se srečujemo še z izrazitim poslabšanjem gospodarskega položaja države in finančnega stanja v družinah. To povečuje verjetnost pojava nasilja za kar 30 odstotkov, je opozoril Veniger.
Gospodarska kriza in revščina
Državna sekretarka z ministrstva za pravosodje Tina Brecelj je dodala, da gospodarska kriza in revščina povečujejo okoliščine, kjer so lahko otroci žrtve psihična in fizičnega nasilja hkrati pa storilci kaznivih dejanj. Tako se znajdejo v sodnih postopkih, v katerih jim slovenski pravosodni sistem sedaj zagotavlja prijaznejša zaslišanja v primernih prostorih prek snemanja in videokonferenc, katerih uporabo bodo letos še pospeševali.
V postopkih, v katere so vključeni mladi, so potrebne tudi odločitve o tem, kdaj dati prednost pravilom postopka in kdaj najti posebne rešitve, ki bi bolj spoštovale potrebe in pravice mladostnikov. Te odločitve morajo biti v ravnovesju, je poudaril generalni državni tožilec Zvonko Fišer. Varuhinja človekovih pravic pa je prepričana, da mora zakonodajalec poiskati dodatne mehanizme, da bi preprečili stisko otrok, ki so prisiljeni v izpoved in pričanje zoper svoje starše.
Treba je zagotoviti pomoč strokovnjakov
Hkrati je otrokom v teh postopkih treba zagotoviti pomoč strokovnjakov iz različnih področij od psihologov do socialnih delavcev. "To bi morali biti samo po sebi umevno, pa očitno ni. Za vsak korak naprej je treba vložiti veliko truda in inovativnosti," je izpostavil Fišer.
"Pristojne službe moramo odgovorno poskrbeti, da bo družina imela možnost razviti zdravo okolje, v katerem bodo staršem zagotovljeni pogoji za osebnostni razvoj, otrokom pa predvsem prijaznejše in srečnejše otroštvo. Navsezadnje je prav od tega odvisno, v kakšne odrasle se bodo razvili," je še dodal Veniger.
