Nekdanji ustavni sodnik dr. Janez Čebulj glede poročila protikorupcijske komisije, ki se nanaša na ljubljanskega župana in na predsednika vlade, poudarja, da se v zvezi s funkcionarji ne postavlja le vprašanje »premoženja nepojasnjenega izvora«, temveč je vprašanje že, ali lahko funkcionar opravlja javno funkcijo, če se mu očita večkratna kršitev zakonodaje. »Še posebno če mu to očita državna institucija, ki je z zakonom ustanovljena ravno z namenom, da tovrstne kršitve ugotavlja. Pa naj nam bodo ta institucija, njena sestava in njen predstojnik všeč ali ne,« poudarja naš sogovornik.
Prepričan je, da bi morala biti za funkcionarje povsem drugačna merila kot za 'navadnega' posameznika, ki krši zakon. »Če za slednjega velja nastop posledic s pravnomočnostjo, bi morala za funkcionarje veljati veliko strožja merila,« dodaja Čebulj.
Ni čisto jasno...
A se boji, da bo tudi v tem primeru ostalo pri zatrjevanju, da je treba poročilo KPK spoštovati, vendar posledic ne more biti oziroma naj jih ne bo, ker ni čisto jasno… Prav na to se je ob javni objavi poročila protikorupcijske komisije o Jankovićevem in Janševem premoženju denimo sklicevala predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak, ko je dejala: »Politik mora odstopiti takrat, ko je pravnomočno obsojen. Vsak mora imeti možnost, da se zagovarja, da pojasni, česar ga obtožujejo.«
Profesor Čebulj ugotavlja, da je v Sloveniji očitno res treba vse do potankosti urediti z zakonom – tudi stvari, ki so v demokracijah z razvitimi in ustaljenimi etičnimi in moralnimi standardi normalne same po sebi. Po njegovi oceni KPK verjetno tudi zato predlaga oziroma bo predlagala spremembo zakonodaje o integriteti in preprečevanju korupcije. Vendar je Čebulj v zvezi s tem skeptičen: »Vprašanje je, ali jo bo ta ali katera koli druga sestava državnega zbora uspela sprejeti, in če jo bo, bodo seveda ob prvem resnem primeru njena določila zagotovo sporna. Ko ne bodo več, bomo precej bliže pravni državi. Zato poročilo KPK ni znak pravne države, temveč njen preizkusni kamen.«
Elastična domneva nedolžnosti
Na to, da je v Sloveniji popolnoma prevladala interpretacija domneve nedolžnosti, ki je sicer pojem kazenskega postopka, je pred časom na okrogli mizi Društva Integriteta spomnil tudi Janko Marinko, generalni sekretar vrhovnega sodišča. Poudaril je, da smo pri nas domnevo nedolžnosti razširili na vsa možna področja in s tem izbrisali vse druge odgovornosti: strokovno, politično, moralno, etično... A v nekaterih državah ravnajo drugače. Marinko je v tem kontekstu omenil finsko podjetje Patria, ki je močno povezano tudi s Slovenijo in našim premierjem. »Sedanje vodstvo Patrie je povedalo: Mi ne trdimo, da je naš direktor kriv podkupovanja, vemo pa, da s to obtožbo ni partner, ki bi lahko sklepal nove posle za naše podjetje. Zato ne more biti več direktor,« je finski primer povzel Marinko. In dodal, da je bil tudi direktor nemške pošte v postopku in je prav tako moral predčasno odstopiti, potem ko se je oglasila kanclerka Angela Merkel. Ocenili so namreč, da državno podjetje ne more poslovati z nekom, ki ima nad glavo hude sume. »Ti pritiski pri nas manjkajo,« je na omenjeni okrogli mizi ocenil Janko Marinko in kot primer slabe slovenske prakse izpostavil Pivovarno Laško iz leta 2009: »Kar naenkrat se je pojavil poslovnež, Italijan (Pierpaolo Cerani, op. p.), ki je bil že na začetku sumljiv (spomnimo, ljubljansko okrajno sodišče je takrat z začasno odredbo Dnevniku celo omejilo poročanje o tem italijanskem poslovnežu dvomljivega slovesa, op. p.). A bil je sogovornik, ki so ga vsi resno jemali, namesto da bi bil jasen signal vsej poslovni skupnosti. Z njim se je takratno vodstvo Pivovarne Laško popolnoma diskreditiralo...«
