Osnutek reforme študentskega dela, ki se je pojavil v javnosti, kaže, da namerava vlada posredovanje takšnega dela odvzeti študentskim servisom. Namesto njih naj bi se iskalci del z delodajalci dogovarjali neposredno, informacijsko podporo za povezovanje ponudbe in povpraševanje pa naj bi prevzela Študentska organizacija, Zavod Nefiks, ki je nastal kot partnerski projekt mladinske organizacije Društva mladinski ceh in Urada RS za mladino, ali zavod za zaposlovanje. Odpravo študentskih servisov je predvideval tudi Svetlikov zakon o malem delu, ki je leta 2011 padel na referendumu, vendar pa bi po tedanji ureditvi posredovanje dela opravljali neprofitni posredniki, ki bi bili za največ pet let izbrani na javnem razpisu.
V študentskih servisih so ogorčeni. »Državni uradniki postavljajo teoretične modele, ki v praksi ne delujejo. Če bodo izrinili študentske servise, ki imajo utečeno infrastrukturo, se bo podrl ves sistem. Delodajalcem bodo zaradi dodatne administracije naložili višje stroške, dijaki in študenti pa bodo ostali brez varnosti, ki jim jo zdaj omogočamo,« opozarja predsednik uprave agencije M servis Matjaž Minatti. Kot primer nesposobnosti državnih institucij navaja zavod za zaposlovanje, ki mu je v treh letih posredovanja študentskega dela uspelo doseči manj kot en odstotek tržnega deleža.
Reforma bo pripravljena do konca leta
Na ministrstvu za delo pravijo, da uradni predlog reforme študentskega dela še ni pripravljen in da za zdaj zgolj proučujejo različne možnosti. V ta namen so prejšnji teden skupaj s Študentsko organizacijo Slovenije (ŠOS) ustanovili delovno skupino, ki bo imela svoj prvi sestanek danes. Po besedah predsednika ŠOS Mitje Urbanca bo vsaka stran oblikovala svoj seznam stališč in predlogov, kljub sorodnosti pogledov na prihodnjo ureditev študentskega dela pa, kot pravi, v prihodnjih dveh tednih še ni pričakovati konkretnih sklepov.
Po zagotovilih ministrstva bodo izhodišča za ureditev študentskega dela pripravljena jeseni in bodo podlaga za pogovore s predstavniki dijakov in študentov, socialnih partnerjev in druge zainteresirane javnosti. Nova zakonodaja naj bi bila sprejeta še pred koncem leta.
Ureditev področja študentskega dela je ministrica za delo Anja Kopač Mrak napovedala že ob začetku svojega mandata in ob tem poudarila, da bodo zasledovali načelo »vsako delo šteje«. Po navedbah ministrstva bodo ključni cilji nove ureditve študentskega dela zagotovitev minimalnih socialnih in ekonomskih pravic dijakom in študentom, ustrezno priznavanje pridobljenih delovnih izkušenj in preprečitev zlorab ter anomalij na trgu dela.
Čeprav na ministrstvu zanikajo odpravo študentskih servisov, velja spomniti, da je bil to namen že v zakonu o malem delu. V takratni medijski kampanji so študentske servise opisali kot izkoriščevalce, ki 15 milijonov evrov, kolikor jih pridobijo iz koncesij za študentsko delo, ne porabljajo v skladu z interesi študentov in dijakov, temveč za nakupe hotelov, jaht, polnilnic vod in podobno.
V ŠOS pravijo, da se do tega, kdo naj bi bil pooblaščen za posredovanje del, še niso opredeljevali. Po Urbančevem mnenju je ključno, da ima študent čim lažji, transparenten in predvsem učinkovit dostop do dela. »Nikoli nismo bili zagovorniki študentskih servisov, vendar menimo, da bi bilo iluzorno pričakovati, da se bodo lahko delodajalci in študenti dogovarjali sami,« pravi Urbanc. Ob tem dodaja, da v ŠOS takih ambicij zaradi odsotnosti ustrezne infrastrukture nimajo, medtem ko naj bi se zavod za zaposlovanje doslej izkazal kot zelo neučinkovit.
Sindikat Mladi Plus, ki sodi pod Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), ter Mladinski svet Slovenije (MSS) sta se komentarjev za zdaj vzdržala. Predsednica MSS Tea Jarc je ob tem povedala, da se mora študentsko delo nujno urediti, saj ga izrabljajo tako delodajalci kot študenti, poleg tega naj bi takšna oblika dela mladim onemogočala redno zaposlitev.
Davčna obremenitev se bo povečala
Osnutek nove ureditve študentskega dela predvideva, da bi bilo takšno delo urejeno po vzoru začasnega in občasnega dela upokojencev ter malega dela. Dijaki in študenti bi bili vključeni v socialna zavarovanja, priznala bi se jim sorazmerna pokojninska doba, delovne izkušnje pa bi se pod določenimi pogoji upoštevale tudi kot pripravništvo. Ura študentskega dela ne bi smela biti nižja od 4,2 evra neto (po predlogu malega dela 4 evre bruto oziroma 3,47 evra neto), njeno višino pa bi usklajevali z rastjo plač. Dijakom in študentom bi, podobno kot zdaj, pripadala davčna olajšava v višini polovice minimalne letne plače, nad to mejo pa bi bili njihovi dohodki obdavčeni v skladu z dohodninsko lestvico.
V nasprotju s Svetlikovim malim delom bi študentsko delo lahko opravljali le mladi med 15. in 26. letom, pri čemer pa število ur ne bi bilo omejeno. Po zakonu o malem delu bi bili letno omejeni na največ 720 ur oziroma na največ 6000 evrov bruto (5217 evrov neto). Dovoljeno število ur, ki bi jih lahko koristil delodajalec, je podobno omejeno kot pri malem delu, in naj bi se gibalo od največ 120 (pri delodajalcih, ki nimajo nobenega zaposlenega) do največ 3840 za tiste, ki zaposlujejo več kot 1250 delavcev (v malem delu je bilo število ur omejeno na 2 odstotka vseh zaposlenih).
Študentsko delo bi bilo skupaj z vsemi prispevki in dajatvami obremenjeno z 32 odstotki, kar je približno dve odstotni točki več, kot je zdaj (malo delo je predvidevalo skupno dajatev v višini 29,5 odstotka, obremenitev študentskega dela pa se je močno zvišala že lani z Zujfom). Če bi dijak ali študent opravljal delo, ki je v skladu s stopnjo izobrazbe, za katero se izobražuje, delodajalcu ne bi bilo treba plačati prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Osnutek predvideva, da bi delodajalci sami vodili vso potrebno administracijo. Delavcu bi morali izdati pisni obračun s podatki o izplačilu in plačilu davkov ter prispevkov. Na podlagi tega obračuna bi lahko dijak oziroma študent predlagala sodno izvršbo pri neplačniku.