Nadaljnji ukrepi, o katerih bo odločal stavkovni odbor PSS, bodo šli izključno v smer zaostritve stavkovnih aktivnosti v času prihajajočih praznikov. Zdaj je po njihovih besedah "resnično postalo več kot očitno, da je policija v tej državi nepotrebna".
V PSS pojasnjujejo, da bi predlog vlade izrazito posegel v prihodke policistov in nekaterih drugih poklicev, ki izvajajo svoje naloge praktično vse dni v letu. "Še več, navedeni predlog je dobesedno v posmeh in norčevanje iz policistov in zaposlenih v ministrstvu za notranje zadeve in policiji, kjer so v zadnjih petih letih zmanjšali število zaposlenih kar za 12,1 odstotka, ter z učinki zakona za uravnoteženje javnih financ povprečnemu policistu že lansko leto odvzeli deset odstotkov dosedanjih prihodkov," so zapisali.
Tudi v SPS ostro nasprotujejo vsakršnim linearnim posegom v plače javnih uslužbencev, saj so deli javnega sektorja med seboj različni, pravi predsednik sindikata Zoran Petrovič. "Nekateri deli denimo niso racionalizirali svojega poslovanja, medtem ko smo jih v policiji že izvedli," je dejal za STA.
Policiste bi po njegovih besedah najbolj prizadeli predlagani posegi v dodatek na stalnost, dodatek za delo v nedeljo in med prazniki in v dodatek za čas pripravljenosti na delo, pa tudi v dodatek na stalnost in dodatek na delovno dobo.
Po njegovi oceni ni nobenega razloga, da bi se posegalo v plače zaposlenih na policiji. "Lahko se pogovarjamo le o tem, kako racionalizirati poslovanje," pravi. Ob tem dodaja, da bo nadaljevanje poskusov izvajanja predlaganih ukrepov pripeljalo "v zelo resen konflikt".
"V sindikatu policistov se bomo uprli in z vsemi sredstvi zavarovali položaj zaposlenih v policiji, ker je vsak poseg v plače glede na že izvedene varčevalne ukrepe tako v policiji kot drugih delih javnega sektorja nedopusten in nepravičen," je Petrovič zapisal v sporočilu za javnost.
Vodja vladnih pogajalcev, minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant, je sindikatom javnega sektorja v ponedeljek predstavil predlog ukrepov za znižanje plačne mase v javnem sektorju. Vlada predlaga različno znižanje dodatkov za delovno dobo, za stalnost, dodatka za delo ob praznikih in v nedeljo ter za čas pripravljenosti na delo. Prav tako predlaga ukinitev dodatka za akademski naziv.
Poleg tega bi izplačilo sedaj zamrznjenih napredovanj prestavili za eno leto, torej s 1. junija letos na 1. junij prihodnje leto, s čimer bi dosegli še 50-milijonski prihranek.
Zdravstvena in gasilski sindikat proti nižanju dodatkov
Vladnim ukrepom za znižanje mase plač nasprotujejo tudi v sindikatu Fides, Sindikatu zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije ter Sindikatu poklicnega gasilstva Slovenije. Moti jih zlasti nižanje dodatkov za delo med prazniki in v nedeljo ter za čas pripravljenosti. Slednji so namreč tesno povezani s poklici v njihovi dejavnosti.
Po besedah predsednika zdravniškega sindikata Fides Konrada Kuštrina bi predlog za znižanje mase plač v javnem sektorju njihove člane, to je zdravnike in zobozdravnike, prizadel v največji možni meri.
Znižanje dodatka za delovno dobo in dodatka na stalnost bi po njegovih besedah najbolj prizadelo starejše in najbolj izkušene zdravnike. Močno bi zdravniki po njegovih besedah občutili znižanje dodatka za delo med prazniki, dodatka za delo v nedeljo in dodatka za čas pripravljenosti na delo. Gre namreč za dodatke, ki so značilni prav za zdravniški poklic, opozarja.
V Fidesu na nadaljnje zmanjšanje ne bodo pristali
Minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant je po besedah Kuštrina "strokovnjak za manjšanje dodatkov", a sam opozarja, da v Fidesu na nadaljnje zmanjševanje ne bodo pristali. Pri tem je opozoril, da je bilo v zdravstvu nižanje dodatkov enkrat že izvedeno.
Prav tako predsednik Fidesa ne verjame, da bi predlagano znižanje imelo višje javnofinančne učinke od škode, ki lahko nastane z njim. Resornega ministra in vlado nameravajo zato v sindikatu v okviru pogajanj, ki jih z vsemi sindikati napoveduje vlada, prepričati, da so drugi načini varčevanja bolj učinkoviti.
V Sindikatu zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije, ki združuje večino profilov v zdravstvu, po besedah njegove predsednice Darinke Auguštiner stališča do predlaganih ukrepov še niso oblikovali, za zdaj pa lahko reče, da je poseganje v dodatke zanje "skoraj nesprejemljivo".
V sindikatu v pogajanjih sicer nameravajo sodelovati, imajo pa občutek, da "v nekaterih krogih" javnim uslužbencem prispevka, ki so ga do zdaj že dali k varčevanju, ne priznavajo. "Krivično se nam zdi, da se izpostavlja samo izguba delovnih mest v zasebnem sektorju, kot da javni sektor za zdaj ni nič prispeval. To še zdaleč ni res," pravi.
Tudi poklicni gasilci bodo vladni predlog težko sprejeli
Tudi v Sindikatu poklicnega gasilstva Slovenije bodo po besedah njegovega predsednika Aleksandra Ogrizka vladni predlog "le stežka" sprejeli. Najbolj jih moti znižanje dodatka za delo med prazniki in v nedeljo, znižanje dodatka za čas pripravljenosti in dodatka na stalnost, medtem ko bi na znižanje nadomestila za čas odsotnosti zaradi bolezni in poškodbe izven dela po besedah Ogrizka morda lahko pristali.
Ogrizek ob tem opozarja, da dodatki gasilcem trenutno prinesejo tudi 50 odstotkov izplačane plače, zato bi lahko nižanje dodatkov močno poseglo v njihove prejemke. "Lahko bo izgubili tudi do 30 odstotkov plače," pravi in dodaja, da pri gasilcih rezerv praktično ni več.
