Pogrebnina in posmrtnina ne bosta več zdravstveni pravici, pač pa socialni. To hkrati pomeni, da ne bosta več na voljo vsem, ki so osnovno zdravstveno zavarovani, pač pa le tistim, ki živijo pod pragom revščine, je povedala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak. Pravici je iz zdravstvenega sistema izključil že interventni zakon na področju zdravstva, med socialne pravice pa ju uvrščajo popravki nove socialne zakonodaje, ki jo v državnem zboru sprejemajo po skrajšanem postopku.
Pogrebnina in posmrtnina bosta posebni vrsti izredne denarne socialne pomoči, vendar država pri dedovanju premoženja prejemnikov ne bo terjala svojega deleža. Bosta pa vezani na upravičenost do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka ali na dohodkovni položaj posameznika.
Socialni pravici, omejeni z dohodki
Posmrtnina tako s popravki socialne zakonodaje postaja enkratna izredna denarna socialna pomoč zaradi smrti družinskega člana. Namenjena je pokojnikovi družini v višini osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki trenutno znaša 265,22 evra. Meja za upravičenost do enkratne izredne denarne socialne pomoči zaradi smrti družinskega člana (če oseba ni upravičenec do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka) za samsko osebo trenutno znaša 458,83 evra, za dve odrasli osebi brez otrok 591,44 evra, za dve odrasli osebi z enim otrokom pa 803,61 evra.
Pogrebnina pa je po novem izredna denarna socialna pomoč pri kritju stroškov pogreba v višini dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, torej trenutno 530,44 evra. Do te pravice bodo upravičeni družinski člani umrlega oziroma tisti, ki je poskrbel za pogreb, če je prejemnik DSP ali varstvenega dodatka; sicer pa v primeru, če njegov dohodek oziroma skupni lastni dohodek družine ni presegal višine 606 evrov za samsko osebo oziroma 909 evrov za družino. Gre za zneske, ki označujejo prag revščine.
Sistem pogrebnin in posmrtnin bo po novem pravičnejši, napoveduje ministrica Kopač-Mrakova. Prejeli jih bodo socialno najšibkejši, ti pa zdaj niso bili zdravstveno zavarovani in so pogosto ostali brez njih. Z novostmi, ki ščitijo najšibkejše, se strinja tudi predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak. »Tisti z višjimi dohodki bodo lažje poskrbeli za plačilo pogrebih storitev. Tisti, ki nimajo nič, pa nimajo od kje vzeti,« pravi in dodaja, da bi bilo treba mejo upravičenosti še zvišati. Predsednica parlamentarnega odbora za socialne zadeve Andreja Črnak Meglič se zaveda, da je ljudem težko vzeti neko pravico. A približno polovica ljudi jo bo po njenih ocenah obdržala.
Za ljudi s povprečnimi dohodki bo težko
Več težav pa pričakujejo izvajalci pogrebnih storitev, ki se že zdaj, ko je pogrebnina univerzalna pravica vseh zdravstvenih zavarovancev, soočajo z vse več neplačniki. »Ljudje se želijo od svojcev posloviti z dostojnim pogrebom, s pevci, z venci... Doslej smo imeli zagotovilo, da bo to vsaj delno poplačano iz pogrebnin prek Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Bojimo se, da bodo mnogi, ki sicer ne sodijo med socialno najbolj ogrožene, a imajo nizke dohodke, pogreb svojca težko v celoti plačali,« pravi Andrej Vrbančič iz družinskega podjetja Pogrebne storitve Vrbančič.
Do pogrebnine doslej (znašala je 507,12 evra oziroma 80 odstotkov povprečne cene nujnih stroškov pogreba) med drugim niso bili upravičeni prejemniki trajne denarne socialne pomoči in tisti, ki so bili oproščeni plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, so nam povedali na ZZZS. Stroške njihovega pogreba so bili doslej dolžni kriti dediči oziroma občina, če so bili dediči socialno ogroženih. »A takšnih je bilo zelo malo. Bojimo se, da bo ljudi, ki niso pod pragom revščine, zaradi česar bodo imeli s stroški pogrebov težave, precej več,« pravi Vrbančič. »Osnovni pogreb stane med 570 in 650 evrov, kar bo za mnoge precejšni strošek.« Navaja primer treh družin s povprečnimi dohodki – vsaka bo morala zbrati po 200 ali več evrov za osnovni pogreb svojca. Za zaposlene, ki s povprečnimi dohodki preživljajo svoje družine, bo ta strošek precejšen. Vrbančič ob tem opozarja še na obdobje pred približno poldrugim desetletjem, ko je država že ukinila univerzalne pogrebnine, a jih je dve leti kasneje kljub nižji brezposelnosti in višjim plačam zaposlenih ponovno uvedla.
