V predlogu zakona o delovnih razmerjih (ZDR) je trenutno zapisano, da bi odpovedni roki po novem trajali največ 60 dni, medtem ko danes trajajo največ 120 dni. Na delojemalski strani so ocenili, da je predvideni poseg v odpovedne roke prevelik, zato so zahtevali, da trajajo največ 90 dni.

Delodajalci razočarani nad Vizjakom

Ministrstvo za delo, na čelu katerega je Andrej Vizjak, je v tej luči pogajalcem danes predstavilo kompromisno rešitev, po kateri bi odpovedni roki za tiste, ki imajo pri zadnjem delodajalcu nad 25 let delovne, trajali 80 dni.

To je močno razburilo delodajalce. »Moram reči, da smo razočarani, da je minister s tem predlogom prišel nekaj dni pred plenarno sejo DZ,« je po srečanju poudarila izvršna direktorica za socialni dialog pri Gospodarski zbornici Slovenije Tatjana Čerin.

Kot je pojasnila, ta predlog, glede na to, da se je Vizjak pred obravnavo reforme na matičnem odboru DZ na njihovih organih »hvalil« s 60 dnevi, ki naj bi delodajalcem prinesli nekaj finančnih učinkov, predstavlja pravi šok. GZS bo sicer rešitev kljub temu skušal preveriti na organih, tako da bo končno stališče zbornice znano v torek.

Nismo na »Grand Baazarju v Carigradu«

Zagotovo pa na 80 dni ne bodo pristali predstavniki manjših delodajalskih organizacij. Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer je dejal, da nismo na »Grand Baazarju v Carigradu«. Po njegovih besedah so se v njihovem združenju že odločili, da odstopanja glede odpovednih rokov z njihove strani ne bo več in da so pripravljeni sprejeti največ 60 dni.

Antauer je opozoril še, da ni protiponudbe, ki bi povečala konkurenčnost. Ponovil je, da imamo v Sloveniji skoraj 125.000 brezposelnih, ki jim s tovrstnimi rešitvami še zmanjšujemo možnosti za zaposlitev.

Kompromisni predlog ni navdušil niti sindikatov

To mnenje je delil tudi pogajalec Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Alojz Selišnik. Kot je dejal, tudi oni ne bodo pristali na odpovedne roke, daljše od 60 dni, pri tem pa spomnil, da so delodajalci sprva zahtevali celo enotne 30-dnevne odpovedne roke. V primeru sprejetja najnovejšega predloga delodajalci niso dobili ničesar, razen odpravnin pri pogodbah za določen čas, ki zaposlovanje še dražijo, je bil oster.

Kompromisni predlog še zdaleč ni navdušil niti sindikatov. Izvršni sekretar za pravno področje in področje delovnih razmerij pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je 80 dni sicer označil za korak naprej, a zgodba tudi zanje še ni zaključena.

Prepričan je, da je treba delovno zakonodajo gledati kot celoto, ne le odpovednih rokov, v tej luči pa ga čudi negativna reakcija delodajalcev. To, da skrajšanje odpovednih rokov za 40 dni zanje ni »nič«, je »napačno«, verjame.

Delodajalci izsiljujejo in izigravajo

Še bolj ostri so bili v Konfederaciji sindikatov Pergam Slovenije. Kot je dejal predsednik Pergama Janez Posedi, delodajalci kljub temu, da so sindikati pristali na posege v pravice delavcev, izsiljujejo in izigravajo. Več posluha bi v zvezi z zahtevo delojemalske strani, da najdaljši odpovedni roki trajajo 90 dni, pričakoval tudi od ministra za delo Vizjaka.

Posedi je svoje stališče podkrepil z besedami, da gre celotna reforma v škodo delavcev in v korist delodajalcev. »Ne vem, če najdemo pet ukrepov, s katerimi delavci konkretno nekaj dobijo,« je poudaril. »Nekoliko se stabilizira pravna varnost zaposlenih, kar je prav, saj je bil tu deficit, ostalo pa gre v škodo zaposlenih,« je zatrdil.

Nasprotovanje kakršnemkoli skrajševanju

V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) pa so zaradi predvidenega znižanja mase plač za javne uslužbence spet izrazili nasprotovanje kakršnemukoli skrajševanju. To stališče bodo omilili le v primeru, da bodo dobili zagotovilo, da ne bo odpuščanj, je ponovil prvi mož KSJS Branimir Štrukelj.

Izpostavil je še potrebo po ustreznem dogovoru glede višine nadomestil za brezposelnost, ki jih sicer določa predlog novele zakona o urejanju trga dela (ZUTD). Vizjak se je namreč v sporazumu o razrešitvi stavkovnih zahtev, povezanih s sprejemom zakona o uravnoteženju javnih financ zavezal, da bo višina nadomestila v prvih treh mesecih znašala 80 odstotkov osnove.

V predlogu novele ZUTD je medtem predvideno, da se bo nadomestilo v prvih dveh mesecih izplačevalo v višini 80 odstotkov osnove, v nadaljnjih desetih mesecih pa v višini 60 odstotkov osnove.

Odprtih še več vprašanj

Po današnjem srečanju ostajajo odprta tudi tri druga velika vprašanja: agencijsko delo, odpravnine ob upokojitvi ter začasna in občasna dela za upokojence, ki jih predvideva predlagana novela ZUTD.

Socialni partnerji bodo pogajanja nadaljevali v torek, v četrtek pa bodo oba zakonska predloga na izredni seji drugič obravnavali tudi poslanci v DZ. Tedaj bo potekel tudi rok za vlaganje dopolnil. Tretje branje (in morebitni novi amandmaji) bi lahko sledilo 4. ali 5. marca.

Antauer je v tej luči opozoril na časovno zagato. »Ne vem, zakaj se nam tako mudi? Zato, da bomo sporočili v Bruselj in Pariz, da smo sprejeli nekaj, kar ni reforma trga dela?« se je vprašal.

Zorko pa se je začudil, ker so delodajalci, ki so še pred pol leta opozarjali, kako nujna je reforma, zdaj predlagali, da v veljavo stopi šele 1. januarja prihodnje leto.