V zavodu Prizma Ponikve morajo zaposleni delati, stanovalci pa živeti po novih, nenavadnih pravilih. Zaposleni so v imenu varčevanja pri negi na primer prisiljeni uporabljati PVC-rokavice, tiste iz lateksa (tri pare na dan) smejo uporabljati le pri okužbah. »Stanovalci se ob tem celo pošalijo, da želijo poln rezervoar, saj jih rokavice spominjajo na bencinsko črpalko.« Poleg tega jim pogosto zmanjka razkužila za roke.
Odkar imajo novo vodstvo, pravijo zaposleni, timskega dela ni več, naloge morajo opravljati sami. Tisti, ki je zadolžen za določeno število stanovalcev, mora v celoti poskrbeti zanje: medicinska sestra oziroma bolničarka mora tako poleg nege in urejanja neposredne okolice pacienta tudi pomivati okna, balkone, sobe in sanitarije.
Pritožb bo vse več
»Že leta opozarjamo na težave, ki pestijo domove za starejše in druge zavode, pa se ne zgodi nič. Opozarjamo, da imamo premalo zaposlenih, premalo denarja za opravljanje zdravstvene dejavnosti... Vselej se vodstvom zavodov nalagajo le nove obveznosti, nič pa se ne spremeni. Zato se v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije vse več pritožbam zaposlenih v domovih ne čudimo,« pravi predsednik upravnega odbora skupnosti Boris Koprivnikar.
Zaposleni so izčrpani, strah jih je za službo, saj vodstva nanje pritiskajo z zahtevami po varčevanju, po drugi strani pa se srečujejo z apatijo, saj se kljub njihovim opozorilom nič ne spremeni. »V takšnih razmerah ni treba veliko, da pride do konfliktov.« Te pa na svoji koži občutijo tudi stanovalci domov, pravi Koprivnikar. Ali se bo v kratkem kaj spremenilo, na primer, ali bo ministrstvo poenostavilo predpise in posodobilo kadrovska pravila, odgovora z ministrstva še nismo dobili.
Opeharjeni stanovalci tarča groženj
Podobno so tudi v tržiškem domu starejših Petra Uzarja zaposleni nezadovoljni. Med drugim na primer frizerka pomaga fizioterapevtki, pišejo v pismu, čeprav nima niti primernega znanja in ne izobrazbe. Zaposleni delajo brez popolne zasedbe strokovne in zakonsko predpisane ekipe: »Včasih je bila ena sama sestra odgovorna za 100 stanovalcev.« Tudi stanovalci so opeharjeni. Eden od njih je na primer opazil tatvine hrane med zaposlenimi. A namesto da bi vodstvo njegovo opozorilo vzelo resno in ga raziskalo, mu je zagrozilo, da ga ob ponovnem opozarjanju čaka premestitev v drug dom.
Direktorico tržiškega doma mag. Renato Prosen je pismo presenetilo. Pritiske na dom in na zaposlene pripisuje razrešenim članom sveta zavoda. »Kot direktorica sem prva, ki si prizadeva, da se morebitne nepravilnosti raziščejo, odpravijo in po potrebi sankcionirajo.« Tako se je po seznanitvi z nepravilnostmi pri vodenju zdravstvene nege o tem nemudoma pogovorila s prizadetimi zaposlenimi. »Zaradi kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja je odgovorni za področje zdravstvene nege v postopku redne odpovedi delovnega razmerja iz krivdnega razloga.«
Kaj je prav in kaj ne?
Kaže pa, da niti pristojnim institucijam ni enostavno ugotoviti, kaj prinaša bolj gotovo in varnejšo prihodnost zavodom in njihovim uporabnikom. Zaposleni v zavodu Prizma Ponikve so nas opozorili, da so se njihove razmere drastično poslabšale, ko je vodenje zavoda prevzel Dom upokojencev Ptuj pod vodstvom v. d. direktorice mag. Kristine Dokl. Ravno koprski dom starejših, ki deluje v okviru ptujskih domov, pa je bil nedavno pod drobnogledom inšpekcije, ki je opozorila na nepravilnosti. V koprskem domu je na primer inšpektorica videla, kako je čistilka razdeljevala upokojencem hrano, nekatere je tudi pomagala hraniti, razdeljevala je tudi zdravila in opravljala večerno nego. Fizioterapevtka pa opravlja dela, ki bi kvečjemu sodila med dela animatorja. Povsem neustrezna je bila organiziranost popoldanskega dela, ko je za 141 nastanjenih uporabnikov skrbelo zgolj 14 zaposlenih, med katerimi je bil le en zdravstveni tehnik.
Doklova nam je povedala, da tako v zavodu v Ponikvah kot na Obali uvaja nov način dela, ki temelji na posamezniku: vsak zaposleni natančno ve, kaj so njegove naloge, zato se delo ne podvaja in ga zaposleni ne prelagajo na sodelavce. Prav tako imajo za mnogo storitev pogodbo z zunanjimi izvajalci, tako da za stanovalce zagotovo skrbi dovolj zaposlenih.
Doklova, ki je zadnje mesece zaradi inšpekcijskih nadzorov izpostavljena v javnosti, hkrati po besedah naših neimenovanih virov v svoji stroki velja kot dokaz, da se z manj zaposlenimi in z drugačno razporeditvijo dela to da organizirati učinkoviteje. Sama dodaja, da je odpor pri zaposlenih razumljiv, saj so leta delali drugače. Enako pa zanjo po besedah naših neimenovanih sogovornikov velja tudi, da zna upravljati denar. Tudi v včerajšnjem telefonskem pogovoru nam je povedala, da zavod Prizma Ponikve pod njenim vodstvom že posluje pozitivno.
Denar gre v investicije
Vodenje zavoda Prizma Ponikve je ministrstvo za delo Doklovi zaupalo zato, da bi se razmere v zavodu vendarle stabilizirale. A skorajda istočasno je inšpektorica, ki je opravila nadzor v koprski enoti ptujskega doma, domnevala, da izračun cene tamkajšnjih storitev temelji na drugačnih izračunih in vrednostih, kot so resnični stroški. Na ministrstvu so nam povedali, da bo vodstvo doma za vse enote pripravilo predlog novih izhodišč, ki bodo temeljila na izračunu za letošnje leto. Če bodo ugotovili, da so stanovalci za domsko oskrbo plačevali preveč, jim bodo denar vrnili.
Doklova očitke o previsokih cenah in služenju na račun uporabnikov ostro zavrača. Presežki so po njenih besedah rezultat dobrega vodenja doma, k čemur šteje tako učinkovito organizacijo dela kot tudi uspešno pogajanje za cene izdelkov in storitev, ki zavodu drastično zmanjšujejo odhodke. To utemeljuje tudi s podatkom, da ptujski dom starejših sodi med najcenejše v Sloveniji. In če bi stanovalci dvomili o kakovosti storitev, bi se iz njega množično izseljevali, pa se ne. »Celo mnogi, ki so bili prepričani, da bo dom zanje le prehoden, v njem ostajajo.«
Kljub dvomom inšpektorice o pravilnem zaračunavanju cene oskrbe na ministrstvu poudarjajo, da dom upokojencev Ptuj presežke že vrsto let vlaga v investicije, ki so namenjene za opravljanje osnovne dejavnosti in izboljšanje bivalnih razmer stanovalcev. Sicer pa se je rok za odpravo nepravilnosti v domu starejših v Kopru iztekel konec lanskega leta, inšpektorica pa te dni končuje preučitev, ali je direktorica odpravila nepravilnosti.
