Kot je danes objavila Carinska uprava RS, bodo po 1. juliju močno kadrovsko okrepljeni carinski mobilni oddelki, ki lahko kjerkoli v Sloveniji ustavijo vozilo, ga preiščejo, legitimirajo potnike, pregledajo blago in dokumente, preverijo gorivo, vinjeto na vozilu (če gre za vožnjo po cestninskih cestah) ali opravijo osebni pregled.
Vstop Hrvaške v EU bo prinesel spremembe tako za občane kot za podjetja. Za občane na meji tako ne bo več vprašanj o prijavi carinski kontroli, količini denarja, dokumentih za blago, ne bo več pregleda vozil. Veljala bo le skupna slovensko-hrvaška policijska kontrola; schengenska meja se namreč še ne bo premaknila.
Potniki bodo lahko blago, kupljeno na Hrvaškem, prinašali v Slovenijo in ostale države članice EU brez plačila dajatev (z nekaterimi omejitvami za trošarinske izdelke). Potniki s prebivališčem v EU ob nakupu blaga na Hrvaškem ne bodo več upravičeni do vračila DDV, enako bo veljalo za prebivalce Hrvaške ob nakupu blaga v ostalih državah članicah EU.
Nove zunanje meje EU
Zunanja meja EU bo postala meja Hrvaške s Srbijo, BiH in Črno goro. Na tej meji se bodo opravljale vse formalnosti, povezane z vnosom in iznosom blaga v EU in iz nje. Režim ob prestopu te meje bo podoben tistemu, ki bo do 1. julija veljal na slovensko-hrvaški meji.
Slovenski državljani, ki imajo v lasti registrirano prevozno sredstvo (počitniško prikolico, plovilo, avtomobil), ki je bilo na hrvaško ozemlje vneseno pred 1. julijem, bodo morali za to prevozno sredstvo, če ga bodo še naprej imeli na Hrvaškem, urediti carinski status EU. Za avtomobil oz. počitniško prikolico bo treba postopek izpeljati v šestih mesecih, za plovilo pa v 18 mesecih.
Za podjetja bo pomembno, da bo pretok blaga prek slovensko-hrvaške meje prost, brez carinskih formalnosti. Meja carinskega območja EU se bo premaknila na mejo med Hrvaško in Srbijo, BiH in Črno goro. Tako se bodo carinski postopki pri vnosu blaga iz tretjih držav oz. iznosu iz EU izvajali na tej meji. Če se blago ne bo sprostilo v prost promet na meji, se bo moral prevoz do končnega cilja (npr. izpostave Terminal Ljubljana) opraviti pod carinskim nadzorom, na zunanji meji EU pa bo treba vložiti carinsko deklaracijo za tranzitni postopek.
Ob izvozu blaga iz Slovenije v tretje države se bo blago dalo v izvozni postopek pri pristojni carinski izpostavi v Sloveniji glede na sedež podjetja. Postopek izvoza se bo zaključil z izstopom blaga na zunanji meji EU. Za blago do vrednosti 3000 evrov se bo lahko izvozni postopek v celoti opravil pri carinski izpostavi izstopa iz EU.
Zaključek izvoznih postopkov
Izvozni postopki, začeti pred pristopom Hrvaške EU, za prejemnike blaga na Hrvaškem, katerih blago bo prestopilo slovensko-hrvaško mejo po 1. juliju, se bodo morali ustrezno zaključiti, zato bo treba carinski izpostavi izvoza predložiti dokazilo o iznosu blaga na Hrvaško. Podobno bo moral bili zaključen postopek, če bo hrvaško blago na Hrvaškem dano v tranzitni postopek za prejemnika v EU pred 1. julijem, tudi če bo blago prispelo k namembni carinski izpostavi po tem datumu. Po vstopu Hrvaške v EU se za hrvaško blago ne bo več zahteval tranzitni postopek, saj bo to blago samodejno dobilo status skupnostnega blaga.
Slovenska carina bo nadzirala vstop blaga iz tretjih držav v EU oz. izstop iz EU v tretje države v Luki Koper, na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana in Pošti Slovenije. Blagovno carinjenje bo potekalo enako kot doslej.
Glede trošarinskih izdelkov se bodo morala slovenska podjetja odločiti, na kakšen način bodo poslovala s hrvaškimi podjetji. Gibanje trošarinskih izdelkov lahko poteka v režimu odloga plačila trošarine ali kot gibanje trošarinskih izdelkov, sproščenih v porabo (trošarina plačana že v državi odpreme). Carinske postopke ter nadzor nad uvozom in izvozom trošarinskih izdelkov bodo nadomestili postopki, povezani z gibanjem (vnosom in iznosom) trošarinskih izdelkov med državami članicami EU.
Do novosti bo prišlo tudi pri prevozu blaga in potnikov. Prevozniki s sedežem na Hrvaškem v obdobju dveh let po pristopu Hrvaške k EU ne bodo opravljali kabotaže (prevoza potnikov ali blaga med posameznimi kraji v državi) v drugih članicah EU. Lahko pa se članice kadarkoli v tem obdobju dogovorijo, da bodo dovolile izvajanje kabotaže prevoznikom iz Hrvaške na podlagi recipročnosti.
Carinska uprava je podatke in nasvete za občane in podjetja zbrala na posebni spletni strani.
