»Delamo tudi v Italiji, čeprav zaslužek ni nič boljši kot pri nas. A druge izbire ni. Ali vzameš posel v Italiji ali pa ga nimaš, kajti pri nas posla ni,« pravi Karmen Pahor, direktorica uspešnega družinskega podjetja Šiles iz Komna s 15 zaposlenimi. Ukvarjajo se s proizvodnjo in polaganjem parketa, izdelujejo tudi stopnice, ograje, terase. Opremljajo stanovanja, poslovne objekte, hotele, gledališča, telovadnice, sakralne objekte. »Italijanska zakonodaja je zelo zakomplicirana, tudi kazni so strožje. Denimo tečaj o varnosti pri delu mora biti opravljen v Italiji. Tudi če imaš slovenskega, ta ne velja. Problem pa se pojavi, če delavec ne zna italijansko,« Pahorjeva opiše težave, s katerimi se soočajo slovenski obrtniki, ki so čez mejo zelo cenjeni in iskani.
Da bi zlasti malim in mikropodjetjem pomagali čim lažje priti do posla prek državne meje, so na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) prišli na idejo, da bi ustanovili nekakšne centre oziroma pisarne v obmejnih mestih, denimo na Gorenjskem, v Murski Soboti, Sežani, Novi Gorici, ki bi iskale možnosti zaposlitve naših obrtnikov v Avstriji, Furlaniji - Julijski krajini, na Bavarskem.
Ministri navdušeni, a denarja ni
»Ideja je na GZS nastala že leta 2011. Ponudili smo jo vsem gospodarskim ministrom, od ministrice Radičeve naprej. Vsi so bili nad idejo navdušeni, ko pa je bil govor, kako jo spraviti v življenje, se je ustavilo. Potrebna bi bila namreč določena zagonska sredstva za pisarne in enega ali dva zaposlena v njih. Tega denarja GZS nima, zato iščemo druge možnosti. Ocenili smo, da bi morda potrebovali kakšnih 100.000 evrov. Po mojem mnenju gre za odlično idejo, a ker denarja ni, je zadeva še vedno zgolj na ravni ideje,« pravi Aleš Cantarutti, direktor centra za mednarodno poslovanje na GZS.
Po podatkih sekretarke Območne obrtne zbornice (OOZ) Sežana Marije Rogan Šik so v Italiji najbolj iskani slovenski obrtniki s področja gradbeništva in z njim povezanih obrti. »Slovenska podjetja so tam zelo kontrolirana. Vsem je jasno, da je pač treba upoštevati zakonodajo, ki velja v Italiji, in je tudi delavce treba plačevati po kolektivnih pogodbah, ki veljajo tam. Toda vendarle se mi včasih zdi, da inšpektorji kar malo pretiravajo,« pravi Rogan-Šikova in dodaja, da jim je v veliko pomoč pri pridobivanju potrebnih dokumentov tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje v Trstu. »Italijani veliko dajo na osebni stik in priporočila. Če je neki obrtnik za nekoga dobro opravil delo, se bo dober glas o njem hitro razvedel,« še dodaja.
Po drugi strani pa zapleteni in obsežni italijanski administrativni postopki marsikaterega obrtnika tudi odvrnejo od posla. Po besedah Ljuba Rutarja, sekretarja OOZ Tolmin, zato le malo njihovih obrtnikov išče posel čez mejo. »Za kakšne manjše posle se z vsemi tistimi papirji skoraj nima smisla ukvarjati,« pravi. Prav za takšne primere bi bili tudi namenjeni centri, o katerih govori Cantarutti. »Mikro in mali podjetniki se včasih ne znajdejo najbolje s papirologijo, administracijo, morda imajo nekateri težave tudi s tujim jezikom. Poleg tega se niti nimajo časa ukvarjati s tem. Tako pa bi jim lahko ponudili vso operativno pomoč.«
V Avstriji ne poznajo plačilne nediscipline
Nekoliko bolje kot v Italiji je z našo severno sosedo, čeprav je zakonodaja tudi tam strožja kot pri nas. A kot pravi predsednik jeseniške OOZ Niki Zima, obrtniki že skoraj raje delajo v Avstriji kot doma, saj tam bolje zaslužijo. Cene so od 15 do 20 odstotkov višje, pravi. Prek meje trenutno največ povprašujejo po slovenskih fasaderjih, krovcih, elektrikarjih. »Dela v Avstriji je dovolj. Naši obrtniki so znani po tem, da kakovostno opravijo svoje delo, zato so tudi zelo iskani. Našim članom pomagamo pri urejanju dokumentacije, tudi s pomočjo kontaktov, ki jih že imamo v Avstriji. Gravitiramo predvsem k Celovcu in Beljaku.«
Kot dodaja Zima, bo območna zbornica svoje člane peljala tudi na jesenski sejem v Celovec, da se predstavijo in morda navežejo nove kontakte. Na sejmu se bodo predstavili tudi občina in obrtniki z območja Tržiča. »Naši mojstri veliko delajo v Avstriji, večinoma gre za gradbena dela in vse preostalo, povezano z gradbeništvom. Radi hodijo v Avstrijo predvsem zato, ker tam ni takšnih težav s plačilno nedisciplino kot pri nas,« pravi sekretarka OOZ Tržič Aleksandra Kojič.
Nedavno je sicer prišlo v Avstriji do določenih sprememb pri zahtevah za slovenska podjetja, ki tam opravljajo storitve. Spremembe se nanašajo predvsem na zavarovanja podjetij in pridobivanje obrtnih dovoljenj. S spremembo avstrijskega obrtnega zakona so se spremenili tudi nekateri poklicni nazivi. Tako so tudi slovenska podjetja, ki opravljajo storitve v Avstriji, primorana nazive spremeniti in prilagoditi dejanskim storitvam, ki jih izvajajo, dodajajo na GZS.
