Razpravo o osnutku programa med leti 2014 in 2017 v petek organizira ministrstvo za kulturo, ki je na osnutek do sedaj prejelo nekaj več kot sto pripomb, nekaj tudi za del, ki se nanaša na medije. Leilerjeva je pojasnila, da bo ministrstvo na vse odgovorilo ter v primeru zavrnitve pojasnilo, zakaj je do tega prišlo. Na petkovi razpravi pa pričakuje veliko udeležbo in konstruktivne predloge.
Osnutek Nacionalnega programa za kulturo pri ukrepih med drugim predvideva finančne spodbude za začetne investicije v nove poslovne modele za produkcijo kakovostnih medijskih vsebin, plačilo prispevkov iz državnega proračuna za mlade novinarje do 35. leta, ki izkazujejo perspektivne rezultate in povečanje obsega programov RTVS, ki načrtno dvigujejo nivo medijske pismenosti.
»Še posebej je ogrožen trg tiskanih medijev«
"Mislim, da so nekateri ukrepi nujni in si brez njih skoraj ne znam predstavljati, da bi vsaj deloma reševali zelo težko situacijo, ki jo doživljajo slovenski mediji. Še posebej je tu ogrožen trg tiskanih medijev," je povedala Leilerjeva. Med nujnimi ukrepi so po njenih besedah tudi tisti, ki so do sedaj skušali pomagati medijem pri ustvarjanju vsebin, ki morda niso tako tržno zanimive.
Eden od dodatnih ciljev nacionalnega programa bo poleg večje socialne varnosti novinarjev tudi podpora novim upravljalsko-lastninskim modelom izdajanja medijev oziroma socialnemu podjetništvu na področju medijev, je povedala Leilerjeva.
"Sigurno državna pomoč trenutno ne more biti v takšni višini, kot bi jo mediji morda potrebovali, ker denarja enostavno ni. Zato pa mislim, da je treba najti druge oblike načina izdajanja medijev, ki bodo morda manj samo kapitalsko usmerjeni in morda bolj usmerjeni k javnemu in interesu," je dejala. Po njenih besedah bi si mediji s tem lahko pridobili nazaj nekaj izgubljenega ugleda.
V Sloveniji absolutno potrebujemo nov zakon o medijih
Sicer pa je po njenem mnenju v Sloveniji absolutno potrebujemo nov zakon o medijih, ker je obstoječi nesodoben. Časovnih rokov za uveljavitev zakona ni želela postavljati, saj želijo najprej videti, kako bo šel nacionalni program, ki ga mora sprejeti DZ, skozi vse postopke.
Pri prihodnosti slovenske medijske krajine je Leilerjeva malce pesimistična. "Da je stanje v medijih takšno, kot je, ni kriva samo gospodarska kriza in splošni trendi, ki so prisotni tudi drugod," je povedala in dodala, da so krivi tudi mediji sami. "Mislim predvsem na netransparentna lastništva, na izčrpavanje medijev v druge namene," je pojasnila.
