Da bo vstopnica za maturantski ples dijakov četrtega letnika ljubljanske gimnazije Poljane stala 45 evrov na osebo, so starši izvedeli že na septembrskem roditeljskem sestanku. Ko so morali dijaki plačati še 50 evrov za plesne vaje, je mama četrtošolke Aleša Sicherl želela vedeti, kaj bodo za ta denar dobili. Bolj ko je spraševala, bolj nenavadne so bile ugotovitve, do katerih se je dokopala. Prek neštetih sestankov, dopisovanj in prepričevanj (izpostavljamo jih le nekaj), pravi, ni želela iskati grešnega kozla, pač pa opozoriti na »stanje duha naše družbe – kako zamenjujemo podjetnost s pohlepom, poslovno sodelovanje s klientelizmom, kako mačehovski je odnos tistih, ki kaj prodajajo, do potrošnikov«... Bodo pa zagotovo v pomoč prihodnjim generacijam maturantom in njihovim družinam.
Plesne šole, ki naj bi pripravila maturantski ples, ne dijaki ne starši niso izbrali, pač pa jim jo je kot izbrano predstavila šola. Sprva je kazalo, da se bodo lahko pogajali vsaj o ceni večerje, je Sicherlova povzela po sestanku z vodstvom plesne šole. Žal ji je komercialist plesne šole, ko sta se sestala še z gimnazijsko koordinatorico (ki po besedah naše sogovornice ni odigrala nevtralne vloge), dal vedeti, da bo cena dogodka ostala nespremenjena. »Dejal je, da če spusti ceno naši gimnaziji, jo mora tudi drugim,« pravi in dodaja, da je v istem hipu na jedilniku opazila tudi posebno ponudbo večerje za profesorje.
Zato je Sicherlova, ki ima izkušnje z organizacijo dogodkov, stvari vzela v svoje roke in želela pridobiti nekaj ponudb, da bi jih lahko primerjala s tisto, v katero je privolila šola. Zataknilo se je že pri dvorani, saj so jo na Gospodarskem razstavišču napotili kar na plesno šolo. Enako so svetovali tudi nam, ko smo jih poklicali: »Če vam odkrito povem, se vam bolj splača dvorano za maturantski ples najeti prek plesne šole, bo zagotovo ceneje,« nam je dejal Luka Zajc, vodja prodaje kongresno-prireditvenega oddelka. Marjana Lavrič, vodja službe za odnose z javnostjo, nam je zanikala, da bi imela katera od plesnih šol ekskluzivo pri najemu dvoran. A je potrdila, da maturantski plesi večinoma potekajo prek plesne šole Urška, ki pripravlja dogodek tudi za poljanske maturante.
Ko se vmeša župan...
Za nadaljnja pojasnila se je Sicherlova obrnila na Mestno občino Ljubljana (MOL), kjer ji je župan Zoran Janković dejal, naj svoje povpraševanje pošlje kar njemu in ji bo priskrbel ustrezno ponudbo. »Kako je mogoče, da župan MOL posreduje pri tako enostavni interakciji?« se sprašuje naša sogovornica. »Župan se vedno zavzame za vsakogar, ki ga obišče na dnevu odprtih vrat,« nam je pojasnila predstavnica za odnose z javnostjo Sania Huskić Hočevar in zanikala, da gre za kakršen koli drugačen vpliv.
Medtem so se pogajanja o cenejši večerji med poljansko gimnazijo in plesno šolo Urška končala s pojasnilom, da spust cene ni mogoč, saj je ta enaka za vse šole v Ljubljani (ne glede na število gostov), plesna šola pa ne želi zniževati nivoja prireditve. Več kot 1000 obiskovalcev maturantskega plesa gimnazije Poljane se bo torej, kot je bilo sprva predvideno, zabavalo na Gospodarskem razsta-višču po prvotni ceni – 45 evrov na osebo.
»To je cena, ki jo imajo vse ljubljanske šole in z njo vsem zagotavljamo neki nivo maturantskega plesa, ki bi ga s posameznimi izvedbami težko dosegli,« pravi vodja Plesne šole Urška Tomaž Ambrož. Enotno ceno ne glede na število udeležencev plesa pojasnjuje s primerjavo iz gledališča: »Vstopnica za predstavo ima enako ceno, če kupite eno ali pa pet hkrati.« Letos, pravi, bodo poskrbeli za 20 maturantskih plesov – vsi bodo aprila. Da jim je dvorana na Gospodarskem razstavišču na voljo, jo morajo rezervirati že dve ali tri leta vnaprej.
Učiteljem vstopnice za maturantski ples ni treba kupiti, da imajo »tisto osnovno«, po besedah Ambroža poskrbi plesna šola. K osnovnemu spada prostor, kamor se lahko namestijo, in večerja, ki je, zagotavlja, skromnejša. Posebna ponudba za učitelje, na katero je naletela naša sogovornica, pa je bila del »neke druge slovesnosti neke druge ljubljanske šole«. Sicer pa na maturantski ples običajno pride od 30 do 70 učiteljev, dodaja vodja plesne šole.
»Načeloma mi je vseeno, kje bo maturantski ples. Pomembno je, da ga imamo vsi oddelki skupaj,« pravi ravnatelj gimnazije Poljane Bojan Končan. Že res, da so vmes pridobili tudi druge ponudbe, a konkurenčne so lahko le s tistimi lokacijami, ki sprejmejo več kot 1000 gostov hkrati, zatrjuje. Dodaja, da je šola doslej zamenjala tri lokacije in dve plesni šoli. A letos na začetku šolskega leta je prejela le eno ponudbo, ne treh, kot je bilo običajno. Ker je ta vsebovala vse tisto, česar so bili v zadnjih letih vajeni, so se zanjo odločili. »Otrokom pa je pomembno tudi, kje bo kasneje njihova zabava. Najbolje je, če je na isti lokaciji, ampak v drugem prostoru. Le preoblečejo se, staršem predajo svečana oblačila in se zabavajo naprej.«
Ravnatelji: Konkurenca je ostra
Takšni in drugačni zapleti z maturantskimi plesi pa so, kot kaže, značilni za vse kraje. Večina ravnateljev, s katerimi smo se pogovarjali, čeprav smo jih izbrali naključno, je namreč posumila, da jih katera od plesnih šol, ki je za svoj maturantski ples niso izbrali, želi očrniti.
Ravnatelj III. gimnazije v Mariboru profesor Janez Pastar tako denimo ne ve, koliko bo stala vstopnica, saj je izbira organizatorja in lokacije v rokah dijakov. »Plesne šole, ki so običajno organizatorji maturantskega plesa, dijake povabijo na predstavitev ali se pridejo predstavit same. Kot ravnatelj dijakom postavim pogoj – izbrana plesna šola mora najeti dovolj velik prostor za vse oddelke gimnazije in predšolske vzgoje (skupno sedem oddelkov in na maturantski ples pride okoli 1200 ljudi), poleg tega želim, da ima reference.« Zgodilo se je namreč že, se spominja ravnatelj, da so organizacijo tega dogodka zaupali turistični agenciji, saj naj bi bila to ena izmed njenih dejavnosti, a je pred dogodkom propadla in šola se je znašla v težavah.
Že več let tako po odločitvi dijakov organizacijo maturantskega plesa (vedno na isti lokaciji – prav tako edini v Mariboru, ki sprejme toliko gostov hkrati) zaupajo isti plesni šoli, ki poskrbi tako za hrano kot glasbo, varovanje, prodajo vstopnic in drugo. »Je pa lokalna konkurenca izjemno močna, zato se izogibam vpletanju,« pravi Pastar. »Vedeti morate tudi, da vsi nikoli ne bodo zadovoljni,« izpostavlja še različne okuse dijakov in njihovih družin.
Končno ples v domačem okolju
Enake zahteve, torej en maturantski ples za vso šolo, imajo tudi v kočevski gimnaziji, pravi ravnateljica Metka Kamšek, zaradi česar so plese dolga leta pripravljali v Ljubljani. Pred petimi leti pa so dobili športno dvorano, kar je rešilo prostorske težave, ne pa tudi organizacijskih. Zaradi ostre konkurence med ponudniki se tudi Kamškova ne želi vmešavati v odločitve dijakov in staršev.
O tem, komu bodo zaupali dogodek, v Kočevju odloča komisija s predstavniki dijakov in staršev. Že dolgo se vsako leto sproti odloči za istega ponudnika – plesno šolo Bolero. »Odločajo se na podlagi pričakovanega nivoja – to je namreč velik dogodek za vso občino.« Vsak obiskovalec sicer za ples odšteje pet evrov manj kot v Ljubljani, kar pa še zdaleč ni poceni.
»Maturantski ples je enkraten dogodek v življenju družine,« pravi Sicherlova. »A o njem ne odločajo tisti, ki ga plačajo.« Mnogi starši preprosto sprejmejo ponujene pogoje. Ravno takšno ravnanje pa po njenem daje priložnosti za nepravilnosti in druge pripetljaje, do katerih se je dokopala. »Z možem sva se v raziskovanje podala zato, da se šole v prihodnje ne bi vpletale v ta dogodek in da bi starši vedeli, kaj bodo za ceno, ki jim je ponujena, dobili.«
Da ima o tem, kdo mora odločati, prav, so ji pritrdili tudi uradni viri. Na ministrstvu za izobraževanje so ji povedali, da o maturantskem plesu odločajo dijaki in njihovi starši, šola pa jim ponuja le potrebno pomoč. Tudi šolski inšpektor ji je pritrdil, da je ravnatelju posamezne šole prepuščeno, koliko se bo vmešaval v organizacijo plesa.
