V skladu z izpodbijanimi določbami ZDavP-2 bi bili na »sramotilni steber« posamezniki postavljeni brez vsakršnega pravnega varstva. Informacijska pooblaščenka v zahtevku za oceno ustavnosti opozarja, da zakon ne predvideva predhodnega postopka, v katerem bi se posameznik vsaj seznanil s tem, da bodo njegovi osebni podatki objavljeni na seznamu neplačnikov, kaj šele, da bi imel pravno možnost oporekati temu, da sploh sodi na seznam neplačnikov.
Nepopravljiva škoda dobrem imenu
Do neupravičenih in nepopravljivih posledic utegne priti glede dobrega imena objavljenih na seznamu, povzročena pa tudi morebitna poslovna škoda (zavrnitev zaposlitve, neodobritev posojila in podobno), je v oceni ustavnosti zapisala informacijska pooblaščenka. Ta poslovna škoda pa ne utegne nastati le tistim posameznikom, ki bi se po pomoti znašli na takšnem javno objavljenem seznamu. Občutili bi jo lahko tudi tisti, ki sicer ustrezajo zakonskim kriterijem za javno objavo njihovih osebnih podatkov, vendar je ob neizpolnjenosti ustavnih kriterijev za poseg v posameznikovo pravico do varstva osebnih podatkov zakonodajalec to pravico kršil.
Gre za nepremišljeno in izrazito populistično odločitev zakonodajalca
Pirc Musarjeva je prepričana, da gre pri javni objavi seznama davčnih neplačnikov za nepremišljeno in izrazito populistično odločitev zakonodajalca, ki ni podprta s strokovnimi, analitičnimi in pravnimi argumenti v prid primernosti in sorazmernosti tega ukrepa. Zato meni, da je vprašanje pravno pomembno predvsem z vidika zakonodajalčeve dolžnosti, da odgovorno sprejema splošne pravne akte, s katerimi posega v ustavne pravice posameznikov, in predvsem, da ne sprejema takšnih pravnih aktov, ki ustavne pravice posameznikov zaradi prenagljenih (političnih ali populističnih) odločitev tudi kršijo in iz posameznikov delajo neke vrste »poskusne zajčke«.
Vlagateljica zahteve za oceno ustavnosti sicer še meni, da ukrep javne objave seznama neplačnikov ne more vplivati na davčno kulturo, ne more izboljšati plačilne discipline niti ne more spodbuditi prostovoljnega plačevanja davkov.
Ni znano, zakaj je »magična meja« dolg v višini 5000 evrov
Pirc Musarjeva meni, da je poseg v pravice posameznikov do varstva osebnih podatkov nesorazmeren tudi zaradi načina objave (t.j. seznam se je objavil na svetovnem spletu) in zaradi kriterijev, ki definirajo neplačnike (t.j. dolg, ki je na 25. dan pred mesecem objave star več kot 90 dni od zapadlosti, če presega 5000 evrov). Iz zakonodajnega gradiva ni mogoče ugotoviti, zakaj se je predlagatelju prav 90 dni od zapadlosti zdela primerno dolga doba, da dolg postane tako dolgotrajen, da je »vreden« javne objave, še manj pa je jasno, zakaj je prav 5000 evrov tista »magična« meja, ki si »zasluži« javno objavo.
Bistvo, kaj je država storila za to, da bi davčni dolg izterjala, ostaja skrito
Kot je zapisala informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, so na objavljenih seznamih neplačnikov pomešane zelo raznolike situacije, tako z vidika nastanka davčne obveznosti (dohodnina, promet z nepremičninami, obveznosti ugotovljene v inšpekcijskih postopkih, »ostanki« iz obdobja poslovanja samostojnih podjetnikov in podobno), kot tudi z vidika razloga neplačila (izpodbijanje davčne obveznosti na drugi stopnji oziroma pred sodiščem, osebni stečaj in ne zadnje tudi izogibanje plačilu).
Seznam neplačnikov vse te zelo raznovrstne življenjske zgodbe posameznikov izrazito nesorazmerno postavlja na isti »sramotilni steber«, medtem pa javnosti ostaja skrito bistvo – kaj je država storila za to, da bi davčni dolg izterjala. Zato bi bilo veliko bolj učinkovito, kot javno objaviti, kdo so tisti posamezniki, od katerih davčni organi ne zmorejo (ali nočejo) izterjati davčnega dolga, javno objaviti razlog za neplačilo, razlog za neuspešno izvršbo s strani davčnega organa in ali je davčni organ izvršbo sploh poskusil opraviti v primernem roku.