Finančno izčrpavanje države se nadaljuje
Peterle (EPP/NSi) se je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani osredotočil predvsem na stanje v slovenskem bančnem sektorju ter na proces vzpostavljanja evropske bančne unije. »Finančno izčrpavanje Slovenije se nadaljuje,« je ocenil in dodal, da to, kar se dogaja v zvezi z zasebnima bankama - Probanko in Factor banko - »ne temelji na javnem interesu«.
»V tem že dolgo vidim velik problem slovenske države, da se na bančnem in še kakšnem drugem področju, kjer nastopajo državna podjetja, preprosto ne upravlja te lastnine v javnem, ampak v nekem drugem, ožjem interesu,« je poudaril Peterle.
Nevzdržen in škodljiv model
Glede načina reševanja obeh omenjenih bank je Peterle mnenja, da je model, za kakršnega se je odločila vlada, nevzdržen in škodljiv. Podobnega načina reševanja bank tudi ni našel ob pregledu sistemov, na kakršne so podobne težave reševali v drugih državah.
»Problem slovenskega bančnega sistema je star že 20 let,« je poudaril Peterle in dodal, da je že njegova vlada naletela na hude kritike, ko je hotela končati s prakso političnega bančništva. »Ta se vleče do današnjih dni,« je ocenil in dodal, da bo Slovenija, ker ni sama speljala zadev, prisiljena to izvesti v drugačnih okoliščinah, zato pa bo plačala visoko ceno.
Končanje kroga neprestanega saniranja
»EU je dejavnik, ki dejansko lahko pomaga Sloveniji naprej,« je ob tem dodal Peterle. Kot pravi, je bil vesel, ko je videl jasna sporočila Evropske komisije in Evropske centralne banke ter njihove zahteve po neodvisnem pregledu stanja slovenskih bank.
»To pomeni, da bomo mogoče to pot prišli do pravih številk, do pravih podatkov in da se bo končal ta krog neprestanega saniranja, ki je šel doslej vedno na pleča davkoplačevalcev,« pravi evropski poslanec.
Čas se je iztekel
Peterle tudi pozdravlja dejstvo, da se ni zgodil hiter prenos terjatev na slabo banko tik pred počitnicami, kot je želela vlada. »Preglednost je ključen vidik, ključen element v tej zgodbi,« je poudaril. Tudi pri slabi banki je spet veliko prostora za tako imenovane »naše«, opozarja poslanec.
Glede trojke Peterle opozarja, da nekateri EU že vnaprej krivijo za zadeve, ki se bodo morale zgoditi. Bruselj je bil prijazen in je Sloveniji odobril čas, vendar pa se je ta sedaj iztekel, spominja. Spremembe pričakuje po nemških parlamentarnih volitvah. »Moti me to, da očitno vlada želi, da Bruselj pride s tršo besedo, kot da tisto, kar je obljubila, naredi sama iz svoje pobude in svoje odgovornosti,« je dodal.
Trojka se ne sili - pride na povabilo
Peterle tako odklanja evroskepticizem, ki temelji na napačnih izhodiščih. »Bruselj za to, kar imamo pri nas, ni kriv, bo pa naslov, iz katerega bo prišla nujna pomoč,« je menil in spomnil, da trojka vedno pride na povabilo in se ne vsili. »Meni je žal, da je tako taktično vladanje pripeljalo v situacijo, ko mislim, da brez zunanje pomoči ne bo šlo,« je poudaril.
Ta zunanja pomoč pa ima vedno tudi slovensko dimenzijo. Slovenija je namreč polnopravna članica EU in je tako dala glas za vsa pravila, ki v uniji veljajo. »Srečali se bomo z našimi lastnimi odločitvami,« opozarja Peterle. »Veselim se pomoči EU, da bomo prišli na zdrave osnove, upam, da relativno kmalu,« še dodaja.
Peterle se je ob tem dotaknil še vprašanja bančne unije, ki po njegovem predstavlja največji korak naprej v integracijo po vzpostavitvi evra. Od septembra 2014 bo območje evra doživelo enoten bančni nadzor, ki ga Peterle ocenjuje kot »korak v obrambo davkoplačevalcev«. »Zame je to dokaz volje po več Evrope, dokaz, da Evropa deluje, da hoče v dobre čase,« je še poudaril.
Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han pa je v odzivu na Peterletove besede zapisal, da so danes špekulacije o finančnem zlomu Slovenije dobile novo ime. "Potrebna politična stabilnost in zaupanje v sprejem ukrepov slovenske vlade za ohranitev finančne in ekonomske suverenosti sta bili danes, z izjavami evropskega poslanca, močno načeti," je ocenil.
Dodal je, da je razjedanje kredibilnosti Slovenije s pomočjo različnih špekulativnih napovedi o skorajšnjem prihodu trojke, ki smo mu bili priča že v preteklih mesecih, povzročilo veliko nezaupanje mednarodne javnosti. "To nezaupanje plačujemo tudi z zahtevo EU, ki želi sodelovati pri pregledu bančnega sistema," je zapisal.
