Rektorja sta v ločenih pismih na to opozorila ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žigo Turka. V pismih ga seznanjata tudi s sklepoma senatov obeh univerz, ki zahtevata uskladitev razpisa z veljavno zakonodajo.
Vlada nima pristojnosti za posege v predloge
»Pristojnost vlade je zgolj in samo odločanje o soglasju k predlogu vpisnih mest, kakor ga sprejmejo pristojni organi avtonomnih univerz, nima pa nobene pristojnosti, da bi spreminjala ali kakorkoli drugače posegala v tak predlog, kar je vlada storila s tem, da je zmanjšala število vpisnih mest na nekaterih študijskih programih,« je zapisal Pejovnik.
Da vladi zakon o visokem šolstvu v 40. členu daje le pristojnost podaje soglasja o vsebini razpisa pred njegovo objavo, je opozoril tudi Rebolj, ki je dodal, da tudi če bi vlada imela pristojnost spreminjanja vpisnih mest, obstajajo še številni drugi pomisleki in zadržki v zvezi s sprejetim sklepom.
Predlogi niso narejeni na osnovi resnih in poglobljenih analiz
Predlogi znižanj po njegovih navedbah niso narejeni na osnovi resnih in poglobljenih analiz, niti ne upoštevajo znižanja vpisnih mest, ki so jih univerze same predlagale v preteklih letih, zato so znižanja nesorazmerna. Sprašuje tudi, kateri javno sprejeti strateški dokument, ki določa usmeritve v slovenskem visokem šolstvu, je vlada upoštevala pri svojem odločanju, saj univerzam tak dokument ni poznan.
Rebolj ob tem poudarja, da je Univerza v Mariboru pri določanju števila razpisanih vpisnih mest že izhajala iz razpoložljivih podatkov o stanju na trgu dela, upoštevali pa so tudi interes za vpis v preteklih študijskih letih.
Tako Rebolj kot Pejovnik ob tem izpostavljata vprašanje financiranje študijskih programov zasebnim visokošolskim zavodom. Kot je zapisal Pejovnik, je nerazumljivo, da vlada zmanjšuje število vpisnih mest na nekaterih programih javnih univerz, hkrati pa še naprej vzdržuje financiranje enakih programov zasebnih koncesioniranih visokošolskih zavodov.
Sicer pa tudi Pejovnik pri vladnem sklepu pogreša ustrezne analize in utemeljitev. Po njegovih besedah je »nezakonito določeno število vpisnih mest« doletelo tudi programe, »na katerih sloni nadaljnji razvoj Slovenije in poti iz krize, kot je na primer študij kitajskega jezika«.
