Pojasnil je, da se lahko zgodi, da z naborom kandidatov za člane senata Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ne bo zadovoljen in bo ponovil razpis. To možnost je tudi omenil senatu komisije, predsednik Goran Klemenčič pa po Pahorjevih besedah razume, da bodo dolžni opravljati svoje delo do nadaljnjega, če do 1. marca ne bo imenovanih novih članov senata.
V pogovoru za Delo je pojasnil tudi, zakaj je spremenil mnenje glede državnega lastništva v NLB. Po njegovih besedah je nekdanji finančni minister Franci Križanič zastopal stališče, da mora banka ostati v večinski državni lasti, in takšen kompromis se je Pahorju zdel razumen. "Danes mislim, da bi bil škodljiv za prihodnost NLB, ker bo država, če bo ohranila kontrolni delež, težko našla investitorja, kot si ga Slovenci zaslužimo," je dejal. Dodal je, da je kot premier tudi zaradi napačnih presoj drugih institucij, zlasti Banke Slovenije, sprejel stališče, da ustanovitev slabe banke ni dobra odločitev. "Imeli smo fotografsko sliko stanja, da je obseg slabih terjatev zanemarljivo majhen. Vendar je to zameglilo pogled na rano, ki bi jo videli samo, če bi imeli pred sabo celoten film," je povedal.
Glede vprašanja upravljanja državnega premoženja je dejal, da "ni v naravi državnega premoženja, da je slabo upravljano, toda neformalni vzvodi moči segajo tako daleč v procesu odločanja, da je to že skrajno nevarno". Dodal je, da pri tem ne gre za strice iz ozadja, pač pa da "ustroj odločanja o državnem premoženju omogoča, da lovke sicer legitimnih lobističnih in drugih interesov segajo predaleč".
Pahor kot predsednik republike ni podpisal nobene pomilostitve, saj bo to storil samo, ko bo s tem dal pomembno družbeno sporočilo, in da takšnega primera še ni imel. Pojasnil je tudi, da se je Zdenka Čebašek-Travnik iz komisije za pomilostitve deloma umaknila, ker je v primeru zdravnice Nade Cesarec presodila, da je njegova politika "vendarle preveč konservativna".
Pahor se je v pogovoru dotaknil tudi prihajajočih evropskih volitev, na katerih se obeta močan porast podpore skrajnim gibanjem in evroskeptikom. Prepričan je, da bi bila morebitna zmaga evroskeptikov "sicer kratkoročna, ampak naš poraz bo imel dolgoročne posledice". Če bo prišlo do zmage evroskeptikov, bo po njegovem treba del krivde pripisati tistim, ki so privrženost veliki ideji združene Evrope razumeli kot samoumevno.
