Predsedniški kandidat Borut Pahor, ki je že v prvem odgovoru na Kučanovo pismo dejal, da se v kampanjo ni podal proti komu ali čemu, temveč za ideje in vizije, v katere verjame, tudi med prvim soočenjem ni želel poimensko nikogar izpostaviti. ''O pojavu stricev iz ozadja se govori zadnjih 20 let. Vplivne skupine obstajajo, to je legitimno, vedno bodo,'' je pojasnil Pahor in ob tem omenil tudi Janeza Drnovška, ki je pred desetletjem govoril o imenih. ''Vplivne skupine so upale, da bi prišlo do nove vlade še pred predčasnimi volitvami. Imam pravico, da na tak pojav opozorim,'' je dodal.

Pogumen ali neumen?

Aktualni predsednik in predsedniški kandidat Danilo Türk je prepričan, da za padec Pahorjeve vlade niso krivi strici iz ozadja. ''Zavračam prakse, da se vedno, ko komu kaj ni po volji, to predstavi kot stvar zarote. Doseči moramo večjo poštenost, odprtost. Če se ustvarja podtikanje o stricih iz ozadja, je treba natančno povedati, na koga to leti. To je vprašanje elementarne poštenosti,'' je izpostavil v oddaji na RTV Sloveniji. Ob pozivu Pahorju naj izpostavi imena, saj ni govoril o obstoju elit v zadnjih dvajsetih letih, pač pa je specifično na njih nakazal ob pojasnilu, zakaj je padla njegova vlada, je ta odvrnil: ''Ne bom imenoval oseb – ne zato, ker nisem pogumen, ampak ker nisem neumen.''

Oba predsedniška kandidata sta v nadaljevanju zanikala, da sta člana mrež, da sta kdaj sodelovala s tajno policijo ali Službo državne varnosti. Prav tako sta oba zanikala, da bi komurkoli omogočila, da bi protipravno prišel do premoženja.

Trapasta tema, ki je ukradla volilno kampanjo

Filozof dr. Luka Omladič meni, da „ta trapasta tema“ o stricih iz ozadja volilne kampanje ni ukradla brez namena. „Igra iskanja izmuzljivih stricev iz ozadja, ki jo tako ubogljivo igramo javnost in mediji, služi enemu samemu namenu: da strici iz ospredja lahko v tem času svojim ozadjem naredijo uslugo ali dve,“ je pojasnil za Dnevnik.si. Po njegovem resnice, kdo so vplivne elite, od politikov nikoli ne bomo izvedeli.

„Po drugi strani pa smo v tej razpravi popolnoma prezrli veliko delo nekaterih novinarjev, ki so "strice iz ozadja" resnično raziskovali in jih tudi imenovali z imeni in priimki: na primer Šurc in Zgaga v knjigah V imenu države, Žerdin v Omrežju moči, Cirman v svojem razkrivanju ozadja investicije v TEŠ 6,“ je še navedel Omladič.

Pahorjeva zadrega: ni neumen, ampak nekredibilen

Dr. Boris Vezjak s Filozofske fakultete v Mariboru diskurz o stricih iz ozadja razume kot del širših psihopolitičnih metod z odkritim namenom politične stigmatizacije nasprotnikov. Te so se, po Vezjakovem mnenju, razpasle čez vse mere in postale samoumeven del javne govorice. ''Rezultat sta paranoidizacija, konspirativizem in kultura sovraštva, ki so začeli obvladovati mentalni prostor vseh državljanov.''

''Pahorjeva zadrega je ta, da je takšno sovražno govorico sprejel in jo legitimiral, s tem pa se je zapletel v protislovje, katerega rezultat ni v tem, da ni neumen, kot pravi, da bi te strice poimenoval (resnično neumna se mi zdi prav ta misel), ampak da je nekredibilen prav zaradi tega. Če bi namreč res držalo, da obstajajo strici iz ozadja, ki so rušili ali celo zrušili njega in njegovo vlado, bi ob takšnem vplivu in moči sploh ne smel delovati kot premier - proti vsem moralnim občutkom je, da premier svoje funkcije ne upravlja suvereno,'' je za Dnevnik.si navedel Vezjak. ''Če so Pahorja namreč ti strici zrušili, so imel nanj vpliv že pred tem in je torej na odnos z njimi pristajal. Razen tega ob neuspehih svoje vlade nikoli ni omenjal tovrstnih vplivov - zakaj šele zdaj,'' se je vprašal Vezjak.

''Verjetneje se torej zdi, da so strici iz ozadja pretanjeno humoristično oblikovana diskreditacijska floskula, ki si jo je Pahor sposodil pri tistem političnem polu, s katerim venomer koketira - namreč pri desnici,'' je pojasnil Vezjak. Pahor se k ''diskreditacijski floskuli'' ni zatekel zato, ker bi kakšen poseben vpliv temačnih sil res obstajal, temveč da bi se lažje prikazal kot žrtev in posul s pepelom za svoje neuspehe, je dodal Vezjak, ''hkrati pa se tudi v govorici približal tistemu, za katerega dnevno ne pozabi povedati, da ga 'ne podpira, čeprav ga podpira' - kar je še en nesmisel, ki lepo nakazuje neiskrenost njegove politične pozicije.''

Boris Vezjak meni, da razprava o stricih ne nikomur posebej škodovala ali koristila. ''Kar me resnično skrbi, je lahkotnost, s katero razpravljamo o takih stricih in njihovem obstoju - kot da bi groteskno ugibali, ali čarovnice res obstajajo, ne da bi se zavedali, da je to vsiljen diskurz, s katerim nekdo želi nekoga obtožiti čarovništva.''

Če izrečeš A, moraš reči tudi B

Vlado Miheljak je za Delo pojasnil, da bi Borut Pahor, ki vseskozi govori, da ni nič nikomur dolžan, moral povedati, kdo mu je račune izstavljal.

''Tega ni povedal, bi pa moral Kučan Pahorja že prej postaviti pred dejstvo,'' je dejstvo, da Kučanovo pismo, kljub temu da ima prvi predsednik drugačne motive, sovpada v volilno kampanjo.

Tema o stricih iz ozadja bo verjetno zaznamovala kampanjo do konca, javnost pa se bo okoli tega močno polarizirala. A abeceda vsakega političnega nastopanja je, meni Miheljak, da če izrečeš A, moraš reči tudi B. ''Najprej nekaj namiguješ, nato pa rečeš, da o tem ne boš govoril. Zato je na potezi Pahor in znašel se je v neprijetnem položaju. Bil bi transparenten predsednik, ne bi pa razkril pomembnih ozadji. Če ima neko ozadje pomembne vzvode oblasti in je izsiljevalo predsednika vlade, je treba to razkriti,'' je za Delo poudaril Miheljak, ki pa je prepričan, da to ne bo preprečilo Pahorjeve zmage.