Priprava varčevalnih ukrepov, ki bi v proračunu za prihodnje leto omogočili primanjkljaj pod tremi odstotki BDP, državljane pa še bolj udarili po žepu, vlade Alenke Bratušek ni pustila »nepoškodovane«. Po raziskavi javnega mnenja Vox populi, ki jo za Dnevnik vsak mesec opravlja agencija Ninamedia, jo namreč kot uspešno ocenjuje le še 25,3 odstotka vprašanih (avgusta 33,5 odstotka). Da dela neuspešno, pa meni 68,5 odstotka vprašanih, kar je osem odstotnih točk več kot minuli mesec. Podpora vladi Alenke Bratušek je tako prvič padla pod 30 odstotkov in se približala meji, ko bi morala vladna ekipa zaradi nizkega zaupanja javnosti po mnenju Janeza Janše oditi. V času Pahorjeve vlade je namreč prvak SDS dejal, da bi »v vseh državah, kjer zaupanje v vlado pade pod 25 odstotkov /.../, razpisali predčasne volitve«. Vendar pa je Janša na ta kriterij v času svojega enoletnega vladanja povsem pozabil. Kot kaže pogled na lanske raziskave Ninamedie, je imela namreč druga Janševa vlada le prve štiri mesece podporo nad 25 odstotki, že po petih mesecih pa ji je ta padla celo pod 20 odstotkov. Po mnenju prvaka koalicijske SD Igorja Lukšiča je meja, ko nizka podpora javnosti onemogoča uspešno delo vlade in bi ta morala razmišljati o odhodu, 20 odstotkov. »Sedanja podpora je nevarno blizu tej številki,« je tokratne rezultate javnomnenjske raziskave komentiral Lukšič.
Bratuškova prehitela le Bajuka in Ropa
Vsake tri mesece anketiranci odgovarjajo tudi na vprašanji, kateri trije ministri najbolje in kateri trije najslabše opravljajo svoje delo. Na lestvici najboljših tako kot junija prepričljivo vodi kmetijski minister Dejan Židan. Strankarska kolega iz DeSUS sta zamenjala mesti: zunanji minister Karl Erjavec se je z junijskega petega mesta tokrat povzpel na drugo, zdravstveni minister Tomaž Gantar pa je z drugega padel na peto mesto. Erjavec se je povzpel tudi na lestvici ministrov, ki po mnenju vprašanih najslabše opravljajo svoje delo, in sicer s sedmega na četrto mesto. Kot tretji in četrti najboljši minister sta tudi tokrat ocenjena ministra iz vrst DL – notranji Gregor Virant in pravosodni Senko Pličanič. Je pa Virant še mesto višje – torej drugi – na lestvici najslabših ministrov. Eno mesto za njim je na negativni lestvici gospodarski minister Stanko Stepišnik, za katerega tudi v njegovi stranki Pozitivna Slovenija ne najdejo veliko pohvalnih besed in prevladuje prepričanje o nujnosti njegove zamenjave. Največ anketiranih pa je kot najslabšega v ministrski ekipi ocenilo finančnega ministra Uroša Čuferja. To ne preseneča – tako zaradi nepriljubljenih varčevalnih ukrepov, ki jih pripravlja njegov resor, kot tudi zaradi njegovih nepremišljenih izjav. SDS je torej svojo prvo interpelacijo, ki jo je vložila prav proti Čuferju, politično dobro preračunala, bolj nesrečno pa je izbrala osrednjo točko te interpelacije. Kot glavni greh namreč finančnemu ministru očitajo predlog za razrešitev neizvršnega direktorja v slabi banki Andreja Širclja, ki je hkrati tudi poslanec njihove stranke.
Pri ocenjevanju dosedanjih predsednikov vlad je več kot polovica vprašanih (54 odstotkov) tudi tokrat najbolje ocenila delo Janeza Drnovška, slabih 12 odstotkov jih je bilo najbolj zadovoljnih s premierstvom Janeza Janše, Borut Pahor in Lojze Peterle sta z dobrimi osmimi odstotki skoraj izenačena. Sedanja premierka Alenka Bratušek (njeno delo kot najboljše ocenjuje 2,3 odstotka vprašanih) je prehitela samo Andreja Bajuka in Toneta Ropa.
DeSUS diha za vrat Pozitivni Sloveniji
Večina političnih strank bi se na volitvah, če bi bile te včeraj, odrezala slabše, kot bi se pred mesecem dni. Ni pa se bistveno spremenilo število tistih, ki ne vedo, koga bi volili, in tistih, ki ne bi šli na volitve; obojih skupaj je dobrih 52 odstotkov vprašanih, pri čemer je skupina tistih, ki se volitev ne bi udeležili, nekoliko večja (dobrih 29 odstotkov). Med strankami še naprej ostaja na prvem mestu SD, ki bi jo volilo skoraj 15 odstotkov vprašanih. Če upoštevamo le opredeljene glasove, bi SD na volitvah dobila 31,2 odstotka glasov, kar bi ji po približnem izračunu prineslo 29 poslanskih mest – torej toliko, kot jih je dobila na zmagovitih volitvah leta 2008. Na drugem mestu bi s 23,6 odstotka (oziroma 22 poslanci) pristala Janševa stranka. SDS sicer podpira za dobro odstotno točko manj opredeljenih anketirancev kot minuli mesec, a se glede na razkritje medijev v zadnjih tednih, da poslovanje zakoncev Janša z gotovino neznanega izvora preiskuje tudi urad za preprečevanje pranja denarja, ponovno potrjuje, kako stabilno volilno telo ima SDS.
Tretje mesto bi tudi tokrat zadržala Pozitivna Slovenija, ki ji je sicer podpora nekoliko padla (avgusta je dobila 16,3 odstotka opredeljenih glasov, tokrat pa 14,6). Vendar pa ji zgodba z Gašparjem Gašparjem Mišičem in negotovost pred oktobrskim kongresom stranke nista toliko škodovali, kot so se bali nekateri njeni člani. Za vrat ji diha DeSUS. Vztrajanje Karla Erjavca pri ohranjanju regresa za upokojence, ki ga je podkrepil celo z grožnjo z odhodom iz koalicije, se je stranki upokojencev (ponovno) obrestovalo. Premierka in finančni minister sta odstopila od nameravanega posega v letni dodatek, podpora stranki pa se je po javnomnenjski raziskavi Vox populi skoraj podvojila in pristala pri 13,5 odstotka (kar bi stranki po približnem izračunu prineslo 13 poslancev).
Državljanska lista krepko pod parlamentarnim pragom
Na dnu lestvice strank ostajajo NSi, SLS in DL. Če je bila Državljanska lista minuli mesec s 4,4-odstotno podporo opredeljenih anketirancev še na meji vstopa v parlament, je tokrat z 2,4 odstotka že krepko pod štiriodstotnim parlamentarnim pragom. Zadnje informacije o notranjih nesoglasjih in razmišljanja o nujnosti zamenjave prvaka Gregorja Viranta so, čeprav je ta na seji sveta stranke dobil podporo, DL torej še dodatno škodovale.
NSi in SLS se nikakor ne uspe izkopati iz sence velike SDS. Pomikanje Janševe stranke na skrajno desnico pa jima pri iskanju političnega prostora povzroča še dodatne težave. V preteklih mesecih je sicer kazalo, da je Nova Slovenija pri iskanju nove poti uspešnejša (avgusta bi stranko Ljudmile Novak obkrožilo sedem, julija pa devet odstotkov opredeljenih), tokrat pa sta tako SLS kot NSi s 4,7-odstotno podporo pristali na robu izpada iz parlamenta. Morda bi lahko vsaj del padca NSi pripisali parlamentarnemu zatišju in torej manjši medijski izpostavljenosti njenih najbolj prepoznavnih poslancev, zlasti vodje poslanske skupine Mateja Tonina.