Tritedenska javna razprava o predlagani obdavčitvi nepremičnin, ki se je končala včeraj, je pokazala, da je vlada z njo dregnila v osir interesov. V opozicijski SLS so uvedbo nepremičninskega davka označili celo za »inkasantski« ukrep in od vlade zahtevali umik predloga. Kmetje so v primeru uvedbe napovedali državljansko nepokorščino, podjetniki pa so ga opredelili kot nov žebelj v krsto slovenskega gospodarstva.
Davek dober za državo in ljudi
Toda kljub takšnim ostrim odzivom so si nepremičninski strokovnjaki enotni: uvedba tega davka je potrebna. Državi bi prinesla veliko dobrega, prebivalcem pa pravičnejšo obdavčitev, saj v sedanjem sistemu plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča nekatere občine nadomestila sploh ne pobirajo, v drugih pa ga zaradi nepopolnih in zastarelih evidenc zaračunavajo samo nekaterim lastnikom stavbnih zemljišč. Nepremičninski davek bi razgibal tudi trenutno skoraj mrtvi nepremičninski trg in znižal še vedno previsoke cene stanovanj. Zaradi dodatne obdavčitve neizkoriščenih stavb in zemljišč pa bi lastniki bolje začeli ravnati tudi s temi. »Škoda bi bilo, če zaradi odporov zakon ne bi bil sprejet,« so med drugimi ocenili v nepremičninskem združenju FIABCI. Toda tudi oni so ministrstvo za finance opozorili, da predlagani zakon potrebuje nekaj popravkov. Še zlasti v delu, ki se nanaša na preveč radikalno povečanje davka na stanovanja ter kmetijske in gozdne površine.
»Davek na nepremičnine potrebujemo, ker je treba z njim regulirati rabo prostora, obstoječi sistem stavbnega nadomestila pa te naloge ne opravlja dobro. Kajti ni samo stvar posameznika, kako bo uporabljal svojo parcelo in hišo, prostor je javna dobrina. Če nekdo dopusti, da se njegovo stavbno zemljišče sredi mesta več let zarašča in ne dovoli, da bi prostor koristneje uporabil nekdo drug, je to za skupnost škodljivo. Tak način uporabe prostora je treba sankcionirati,« pripoveduje sociologinja in profesorica na fakulteti za družbene vede dr. Srna Mandič. Zato se strinja z dodatno obdavčitvijo neizkoriščenih zemljišč in stanovanj.
»Za stanovanjske nepremičnine, v katerih ljudje prebivajo in so torej tudi v luči skupnosti koristno uporabljene, pa je predlagana davčna stopnja absolutno previsoka,« opozarja dr. Mandičeva. Prepričana je, da bi moral davek na te nepremičnine ostati na ravni sedanjega stavbnega nadomestila oziroma bi se smel dvigniti le minimalno. Namesto tega se je izkazalo, da je vladna ocena o dvakrat višji obremenitvi, ki bi jo povprečnemu lastniku stanovanjskih nepremičnin prinesel novi davek, zelo konservativna in najverjetneje prenizka.
Trikrat višja obremenitev za podjetnike
Kot zavajajočega so v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije označili tudi izračun vlade, da bi novi davek lastnikom poslovnih in industrijskih nepremičnin v povprečju prinesel le 13 odstotkov višjo obremenitev. Na devetih primerih naključno izbranih lastnikov poslovnih nepremičnin iz različnih območij države so namreč izračunali, da bi ti morali za svoje nepremičnine po novem odšteti vsaj 200 odstotkov več, kot zdaj plačajo za davek na premoženje in stavbno nadomestilo. Slovensko malo gospodarstvo takšnih dodatnih bremen ne more prenesti, so v zbornici utemeljili svoje nasprotovanje zakonu. Prenesti pa jih ne morejo niti velika podjetja, so že takoj po javni predstavitvi zakona ocenili v Gospodarski zbornici Slovenije. Še zlasti zato, ker bo gospodarstvo z julijem že prizadel višji DDV, ker so ga že prizadeli višji prispevki za obnovljive vire energije in ker mu grozijo še dodatni selektivni davki in dajatve, kot so davek na sladke pijače in višji prilivi v zdravstveno blagajno v breme gospodarstva, so opozorili.
Čeprav je ministrstvu za finance pripombe na osnutek zakona posredovala tudi Katoliška cerkev na Slovenskem, se SŠK javno do predloga, po katerem bi bili po novem obdavčeni tudi objekti, namenjeni bogoslužju, še ni opredelila. V Svetu slovenskih katoliških laikov pa so opozorili, da bi predlagana obdavčitev sakralnih nepremičnin še bolj prizadela katoličane, ki sami skrbijo za vzdrževanje in obnavljanje ter sploh obstoj sakralnih objektov, med katerimi je mnogim priznan status kulturne dediščine in narodnega bogastva. »Naj opozorimo, da imajo posamezne slovenske župnije tudi po 20 podružničnih cerkva ali kapelic, ki so vse po vrsti kulturni biseri. Zato bi se zlahka zgodilo, da bi bila skupnost, ki te sakralne objekte že zdaj na lastnih plečih obnavlja in vzdržuje, zaradi dodatne obremenitve prisiljena slednje porušiti,« so zapisali.
