Vlada se je na včerajšnji dopisni seji zaradi varnostnih razmer odločila za umik treh častnikov Slovenske vojske s tistega območja Golanske planote v Siriji, ki ni pod nadzorom Izraela. Omejitve veljajo do preklica, v primeru dodatnega poslabšanja varnostnih razmer pa lahko generalštab uvede začasno omejitev delovanja vojakov tudi na drugih območjih operacije Združenih narodov.
Omejitve delovanja, ne umik
Častniki Slovenske vojske na Golanski planoti delujejo kot neoboroženi opazovalci spoštovanja prekinitve ognja na sirskem ozemlju, kjer je od vojne leta 1967 navzoč Izrael. Zaradi sirske državljanske vojne je položaj tam vse bolj vroč. »Za tako potezo smo se odločili zaradi varnosti naših vojakov, ki se zdaj ne smejo gibati na sirskem ozemlju. To pa še ne pomeni odpoklica vojakov, kar je recimo storila Avstrija. Države udeleženke operacije se samostojno odločajo o morebitnih omejitvah gibanja svojih vojaških sil,« je dejal vodja službe za komuniciranje na obrambnem ministrstvu Aleš Sila. Uradno je vlada uvedla »nacionalne omejitve in zadržke« za slovenske častnike na Golanski planoti, kar pomeni, da je prepovedana njihova napotitev vzhodno od izraelske tehnične ograje oziroma na območju zunaj dela ozemlja Golanske planote, ki je pod nadzorom Izraela.
Na Golanski planoti je v zadnjem času prihajalo do intenzivnejših spopadov sirske vojske in upornikov, ki so se med drugim spopadli pri nadzorni točki OZN. Zaradi tega je svetovna organizacija opozorila, da bi lahko več kot 900 mirovnikov umaknila iz tamponske cone. Več kot tretjina jih bo tako in tako odšla. Predvidoma danes bo namreč svojih 377 vojakov začela umikati Avstrija, ki je v misiji sodelovala od leta 1974 in zagotavljala največji delež mirovnih enot. Za to se je odločila zaradi negotovih razmer, enako sta prej storili Hrvaška in Japonska, medtem ko dodatna varnostna zagotovila zahtevajo Filipini, potem ko je izstrelek ranil njihovega vojaka. Filipinski kontingent s 341 vojaki je drugi največji v misiji OZN za avstrijskim. Slovenija je svojo odločitev sporočila dan po obisku premierke Alenke Bratušek na Dunaju.
Število misij s sedem na šest
OZN je pozval Avstrijo, naj premisli o umiku, zaskrbljeni so tudi v Izraelu, saj bi odhod misije zahteval njegovo bolj izpostavljeno vlogo na meji in predstavljal povečano tveganje, da se vplete v sirsko vojno, česar si uradno ne želi. Zato pa je ponudbo za navzočnost svojih vojakov poslala Rusija, kar bi po ocenah predsednika zunanjepolitičnega odbora dume Alekseja Ruškova predstavljalo »strateško vrnitev Rusije na Bližnji vzhod«. Uradna Moskva podpira Asadov režim.
Operacija ZN na Golanski planoti je ena najstarejših in traja od leta 1947. Slovenija se ji je pridružila oktobra 1998. Slovenski vojaki sodelujejo v skupno sedmih mednarodnih operacijah in misijah. Kmalu jih bo le še šest, saj se je vlada včeraj odločila umakniti edinega slovenskega pripadnika iz operacije proti piratom v Somaliji (deloval je v Džibutiju). Kot razloge je navedla finance, uspeh misije in sodelovanje v misiji v Maliju. Največ slovenskih vojakov je na Kosovu, 309, vseh v tujini pa je po podatkih iz maja 409.
